Jedro

33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.

Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se glasi: "Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo se odmeri v višini 1200 točk in znaša 22.800,00 SIT." Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso za sodbo v višini 15.200,00 SIT, za pritožbo v višini 30.400,00 SIT in za opomin za pritožbo v višini 9.500,00 SIT. Ker je tožnik sodno takso za pritožbo v višini 22.800,00 SIT že plačal, mu je sodišče naložilo, da je dolžan poravnati še razliko v višini 7.600,00 SIT.

Zoper ta sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sodišče za odmero sodne takse upoštevalo vrednost spornega predmeta v višini 500.000,00 SIT, za to pa ni imelo nobene podlage. V ponovnem postopku je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo dnevne odškodnine v višini 19.426,15 SIT. To je upoštevna vrednost za odmero sodne takse. S pritožbo izpodbija zgolj obrestni zahtevek od zneska 14.529,00 SIT in to za čas od 16.09.2002 dalje, kolikor je sodišče tek obresti omejilo. Zato se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da se izpodbijani del sodbe ne da ovrednotiti. Vsekakor je vrednostno najmanj določljiv. Vsekakor pa meni, da višine obresti na vtoževani tožbeni zahtevek ne sodi v podlago za oceno vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje je zato vrednost spornega predmeta določilo v nasprotju z določbo 3.odst. 25.čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Tožnik je sodno takso plačal preden ga je sodišče z opominom na to pozvalo. Stroški opominjanja so bili zato nepotrebni. Na račun zamude bi sodišče tožnika lahko bremenilo zgolj s kazenskimi obrestmi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odmeri takso za pritožbo v višini 600 točk in ugotovi, da je tožnik sodno takso v celoti že plačal. Predlaga, da se mu priznajo nadaljnji stroški postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je sodno takso za sodbo po tarifni št. 2/I ZST v višini 15.200,00 SIT že plačal (potrdilo na list. št. 54 spisa), zato je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju nepravilno ponovno odmerilo sodno takso. 33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne. Napačno pa je uporabilo določila ZST tudi pri odmeri sodne takse za pritožbo. Tožnik pravilno opozarja, da je sodišče v ponovnem postopku odločalo o tožbenem zahtevku v višini 19.426,15 SIT (in ne kot je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo v višini 500.000,00 SIT). Tožnik je s pritožbo izpodbijal zgolj tek obresti, kolikor mu niso bile priznane obresti za čas od 16.09.2002 dalje. Po 6.odst. 25.čl. ZST se za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev. Glede na izpodbijani del teka obresti , torej znaša ob upoštevanju tarifne št. 3/I v zvezi s tarifno št. 1 ZST sodna taksa za pritožbo 1.200 točk (2-krat 600 točk), ob upoštevanju vrednosti točke 19,00 SIT, torej 22.800,00 SIT. Tudi sodno takso za pritožbo v tej višini je tožnik že plačal (potrdilo na list. št. 73 spisa) in to 07.04.2004. Res je pritožbo poslal sodišču najprej po faksu 06.04.2004, vendar pa takoj naslednjega dne, 07.04.2004, tudi priporočeno po pošti s potrdilom o plačilu sodne takse. Taksa je torej bila plačana in potrdilo o plačilu sodne takse poslano sodišču priporočeno 07.04.2004 (2.odst. 112.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Opomin za plačilo sodne takse za pritožbo je tožnik prejel 09.04.2004, zato se utemeljeno pritožuje, da stroškov za opomin ni dolžan plačati. Ob vsem navedenem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo (3.tč. 165.čl. ZPP), tako da je odmerilo sodno takso za pritožbo zoper sodbo v višini 1.200 točk, katero pa je, kot že ugotovljeno, tožnik že plačal. Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku.Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja ( kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške. V takem primeru " načelo uspeha " po 154.čl. ZPP ne pride v poštev.