Jedro

Razpis naroka za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje je obvezen, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (2. odstavek 120. člena ZPP). S tem, ko sodišče ni razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je o predlogu odločilo na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi o tem toženo stranko seznanilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje zaradi tožnikove bolezni, je storilo bistveno kršitev določb postopka po

1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka izdala tožniku dne 10.1.2003 in na podlagi katere je tožniku delovno razmerje prenehalo 25.2.2003. Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače tako, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače do plačila ter plača pripadajoče davke in prispevke za socialno varnost, delovno dobo pa vpiše v delovno knjižico. Poleg tega je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v višini 84.150,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže, oz.

podredno, da jo spremeni in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne oz. da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in štelo tožbo tožnika za pravočasno ob neupoštevanju določb ZPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, če je iz dokumentacije, ki jo je tožnik vložil šele naknadno, torej po vložitvi tožbe, utemeljena zamuda roka za vložitev tožbe. Iz tožbe nadalje ne izhaja, da je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je kršilo tudi določbo 2. odst. 120. čl. ZPP, saj ni razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje, to pa je bistvena kršitev iz 339. čl. ZPP. Iz listinske dokumentacije, na podlagi katere je sodišče prve stopnje dovolilo vrnitev v prejšnje stanje tožniku, ne izhaja, da bi bil tožnik upravičeno v zamudi za vložitev tožbe. Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela od 13.1.2003 do 25.2.2003 toženi stranki ni bilo dostavljeno, tožena stranka tudi ne ve, če se je to potrdilo nahajalo v spisu, kar prav tako predstavlja kršitev ZPP. Iz spisovnih podatkov bi bilo mogoče razbrati, da je tožnik vložil tožbo tudi po izteku relativnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. V zvezi z odločitvijo o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka pa tožena stranka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pripravljalne vloge tožnika z dne 11.3.2000, katero je posredovala ob 9.09 uri sodišču kot odgovor na pripravljalno vlogo tožnika z dne

10.3.2004, na naroku dne 11.3.2004 ni posredovalo tožniku in je ni obravnavalo na tej obravnavi. S tem je storjena bistvena kršitev postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Pripravljalna vloga tožene stranke je namreč vsebovala poravnalno ponudbo, ki je bila po vsebini enaka, kot so bile sklenjene poravnave med toženo stranko in njenimi preostalimi delavci. Sodišče je nepravilo uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi izdala oseba, ki za to ni imela pristojnosti. L. B., bivši direktor tožene stranke, je imel pooblastilo od likvidatorja tožene stranke in direktorja družbe M. G. A. J. E.. Ker sodišče J. glede pooblastila ni zaslišalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje v zvezi z 114. čl. Zakona o delovnih razmerjih, saj je bil pri toženi stranki sprožen postopek redne likvidacije, po 2. odst. 114. čl. pa varstvo starejših delavcev ne velja v primeru prenehanja delodajalca.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zvezi z dovolitvijo vrnitve v prejšnje stanje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v posledici česar je vsaj preuranjeno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Navedena kršitev je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP oz. jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, katerega je tožnik smiselno uveljavljal v tožbi, odločilo na prvem naroku za glavno obravnavo. To glavno obravnavo je opravilo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke, ki je sicer odgovorila na tožbo in podala pripravljalno vlogo, v katerih je primarno predlagala zavrženje tožbe zaradi nepravočasnosti njene vložitve, podredno pa zavrnitev tožbenega zahtevka kot neutemeljenega.

Postopek v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je opredeljen v določbah od 116. do 121. čl. ZPP. 117. čl. ZPP določa rok, v katerem se lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. 2. odst. 120. čl. ZPP izrecno določa, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen v primeru, če so dejstva, na katere se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Razpis naroka za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, na katerega morata biti povabljeni obe pravdni stranki, je torej obvezen, razen v primerih, ki jih izrecno opredeljuje 2. odst. 120. čl. ZPP. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje razpisalo in opravilo narok za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je o tem predlogu odločilo kar na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi bila tožena stranka s tem seznanjena. Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo na podlagi dejstev, ki jih ni mogoče šteti kot splošno znana dejstva (zdravstveno stanje tožnika). Zato bi moralo sodišče prve stopnje za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok, na katerega bi moralo vabiti tako tožnika kot toženo stranko. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, saj bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem tožene stranke, da sodišče prve stopnje pripravljalne vloge tožene stranke skupaj s prilogo z dne 11.3.2004 ni vročilo tožniku, je potrebno ugotoviti, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da je bila navedena vloga s prilogo vložena v spis po telefaksu v enem izvodu na dan naroka za glavno obravnavo dne 11.3.2004, na katerem je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku tožnika. Z ozirom na določbo

1. odst. 106. čl. ZPP bo morala tožena stranka to vlogo skupaj s prilogo vložiti še v enem izvodu, katerega bo lahko sodišče prve stopnje vročilo tožniku.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem postopku preveriti tudi, če je bilo toženi stranki vročeno potrdilo o bolniškem staležu tožnika za zadržanost tožnika z dela od 13.1.2003 do

25.2.2003. Iz pritožbenih navedb tožene stranke namreč izhaja, da tega potrdila ni prejela, iz spisovnih podatkov pa zaenkrat ni jasno razvidno, če je bilo to potrdilo toženi stranki vročeno.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe in s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo razveljavitev izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku je odpoved pogodbe o zaposlitvi podal L. B. dne 10.1.2003, pri čemer je iz listinskih dokazov razvidno, da je bil že 31.12.2002 razrešen s funkcije direktorja, od tega dne dalje pa je bil kot zastopnik tožene stranke imenovan likvidacijski upravitelj oz. likvidator J. E. (A 18, B 2, B 3). Z razrešitvijo pa je prenehala tudi pristojnost L. B. kot direktorja tožene stranke za izdajo sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku dana iz poslovnega razloga.

Ker je bil uveljavljani pritožbeni razlogi bistvene kršitve določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP podan, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. odst. 354. čl. ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, če je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan v okviru rokov iz 2. in 3. odst. 117. čl. ZPP. V kolikor bo ugotovilo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan pravočasno, bo moralo ob upoštevanju določbe 2. odst. 120. čl. ZPP razpisati narok za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, v odvisnosti od te odločitve pa potem v nadaljnjem postopku bodisi zavreči tožnikovo tožbo kot prepozno bodisi odločiti o utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.