Jedro

Stališče pritožnika, da je za odločanje o vloženem predlogu pristojna Finančna uprava RS, je zmotno. Ta upravni organ namreč vodi zgolj postopek davčne izvršbe za predlagatelja, to je sodišče oziroma državo in zato po določilu 110. člena ZDavP-2 ni pristojen za odločanje o oprostitvi, odlogu, obročnem odplačevanju ali odpisu dolga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog drugega tožnika za obročno plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 10. 2016. Ugotovilo je, da mu je bil plačilni nalog vročen 2. 11. 2016, petnajstdnevni rok, v katerem bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, pa se je iztekel 17. 11. 2016. Predlog za obročno plačilo, ki ga je vložil 12. 1. 2017, je zato prepozen.

2. Drugi tožnik v pritožbi navaja, da je predlog za obročno plačilo naslovil na Finančni urad K., ki bi o tem predlogu moral odločati v postopku davčne izvršbe. Plačilni nalog je namreč že pravnomočen. Meni, da bi moralo sodišče predlog vrniti v reševanje Finančni upravi Republike Slovenije, saj za odločanje o njem ni več pristojno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnik vlogo za obročno plačilo sodne takse res naslovil na Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije. Drži tudi, da je plačilni nalog pravnomočen. Vendar pa je njegovo stališče, da je za odločanje o vloženem predlogu zato pristojna Finančna uprava RS, zmotno. Ta upravni organ namreč vodi zgolj postopek davčne izvršbe za predlagatelja, to je sodišče oziroma državo (35. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1) in zato po določilu 110. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ni pristojen za odločanje o oprostitvi, odlogu, obročnem odplačevanju ali odpisu dolga. S 110. členom tega zakona je namreč uporaba 101., 102. in 103. člena ZDavP-2 (v katerih so sicer urejeni pogoji za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davka) za primer, ko davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri obveznosti, izrecno izključena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je o predlogu, ki mu je bil odstopljen s strani upravnega organa, odločilo.

5. Odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko stranka predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (na podlagi 105. a člena ZPP) vloži le v roku petnajstih dni od vročitve plačilnega naloga. Ker je drugi tožnik predlog vložil že po izteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je zavrglo.

6. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.