Jedro

Sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, če zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo. Dolžnik je sicer vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar ne v sodni praksi ne v teoriji, ni sporno, da se to določilo smiselno uporablja tudi takrat, kadar je zavrnjen dolžnikov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 10) je sodišče odločilo, da se odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom A. d. o. o., po predlogu upnika RS, MF, FURS, nadaljuje. V obrazložitvi je pojasnilo, da je bilo odločanje o tem predlogu s sklepom z dne 25. 2. 2016 (red. št. 8) prekinjeno do pravnomočnega zaključka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ta postopek, ki se je pri prvostopenjskim sodišču vodil pod opr. št. St .../2016, pa se je 17. 5. 2016 pravnomočno končal. 2. Proti temu sklep se je dolžnik pravočasno pritožil (red. št. 11). Pritožbenega razloga ni citiral, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava.

3. Pravno podlago za nadaljevanje odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka v konkretni zadevi predstavlja določilo tretjega odstavka 152. člena ZFPPIPP. Po tem določilu sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, če zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo. (Dolžnik je sicer vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar ne v sodni praksi(1) ne v teoriji,(2) ni sporno, da se to določilo smiselno uporablja tudi takrat, kadar je dolžnikov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnjen.) Kot je razvidno iz elektronskega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2016 je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo iz formalnih razlogov (ker upnik v danem roku ni predložil listin, ki jih mora po zakonu predložiti k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave).

4. Res je pritožbeno sodišče v sklepu Cst 307/2016 z dne 17. maja 2016, kot navaja pritožnik, zapisalo, da lahko dolžnik ponovno predlaga začetek poenostavljene prisilne poravnave. Po presoji pritožbenega sodišča je to storilo zato, ker je spregledalo, da je v postopku pod opr. št. St .../2015 odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka prekinjeno do zaključka poenostavljene prisilne poravnave. Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, pa do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka prisilne poravnave. Iz tega sledi, da upnik ne more ponovno predlagati začetka poenostavljene prisilne poravnave, kot napoveduje v pritožbi.

5. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): VSL Cst 580/2015 z dne 14. 10. 2015, Cst 315/2015 z dne 26. 5. 2015. Op. št. (2): Dr. Nina Plavšak: Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom Pravna praksa 26. 5. 2014.