Jedro

Zoper odločbo o spremembi OVD po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba, na kar je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijane odločbe, tožnik pa pritožbe ni vložil. Izpodbijana odločba je bila v obsegu izpodbijanja s sodbo tega sodišča I U 1502/2022 odpravljena in v tem obsegu zadeva vrnjena organu v nov postopek, predlog za dopustitev revizije pa ni bil vložen. S tem, ko je bila odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh še ni bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-4272010-53 z dne 27. 9. 2011, spremenjeno z odločbami št. 35406-38/2012-6 z dne 13. 3. 2014, št. 35406-27/2016-5 z dne 14. 9. 2016 in št. 35406-14/2020-11 z dne 24. 5. 2021 (v nadaljevanju OVD) za obratovanje naprave, ki v proizvodnji osnovnih farmacevtskih izdelkov uporablja kemične postopke, in ki se nahaja na lokaciji ..., spremeni tako, kot je navedeno v točkah od I.1 do I. 41 izreka (I. točka izreka) in da ostane ostalo besedilo OVD nespremenjeno (točka II. izreka). V III. točki izreka je še odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve točk I. 3, I. 4, I. 5, I. 6, I. 7, I. 9, I. 12, I. 16, I. 18, I. 19, I. 20, I. 21, I. 22, I. 23, I. 24, I. 25, I. 26, I. 27, I. 30, I. 31, I. 32, I. 33, I. 34, I. 35, I. 36, I. 37 in I. 41 izreka odločbe. Ugotovila je še, da v tem postopku stroški niso nastali (IV. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je 8. 11. 2021 prejela vlogo A., d. d. (v tem postopku stranka z interesom) za spremembo OVD zaradi razširitve delovanja naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega (v nadaljevanju IED naprava) na lokaciji ... Sprememba se nanaša na delovanje B., čistilne naprave odpadnih vod, skladišča tekočih surovin za hlapne organske snovi - topila ter kemijskega razvojnega centra. Z delovanjem B. bodo bistveno povečane proizvodne zmogljivosti obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov s kemičnimi postopki, in sicer iz 30 ton na 180 ton sinteze farmacevtskih učinkovin letno. Zaradi povečanja količin in onesnaženosti odpadnih vod zaradi delovanja B. in z inšpekcijsko odločbo št. 06182-97/2019-18 z dne 16. 4. 2019 izrečenega ukrepa, ki se lahko izvrši le s spremembo OVD, bo stranka z interesom zgradila tudi čistilno napravo odpadnih vod. Dne 13. 12. 2021 je toženka zaradi spremembe predpisov s področja varstva okolja, ki se nanašajo na obratovanje naprave in spremembe predpisov zaradi sprejema Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/902 z dne 30. maj 2016 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (v nadaljevanju Zaključki o BAT) začela še postopek preverjanja OVD po uradni dolžnosti. S sklepom z dne 7. 1. 2022 je oba postopka združila v en postopek. V obrazložitvi izpodbijane odločbe opisuje nameravane spremembe v napravi in njenem delovanju, spremembo v emisijah, ukrepe za preprečevanje izrednih razmer in nesreč, obrazloži, na kakšen način je v izpodbijano odločbo vključila ukrepe oziroma zahteve za delovanje naprave po Zaključkih BAT od BAT 1 do BAT 23, in pojasni, zakaj se spreminjajo vsi ostali deli OVD. Povzema tudi vsebino izhodiščnega poročila. Ugovore strank z interesom v upravnem postopku zavrne kot neutemeljene.

2. Tožnik izpodbija odločbo in navaja, da je vodilni slovenski pridelovalec sadja, zelenjave in krompirja, na nepremičninah, ki so v neposredni bližini naprave, za katere je zaprošeno okoljevarstveno dovoljenje. Meni, da bi moral biti postopek v obravnavani zadevi prekinjen do izvršitve inšpekcijske odločbe. Pri tem se sklicuje na sedmi odstavek 77. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Pristojna inšpekcija pa je izdala odločbo z dne 16. 4. 2019 in sklep o dovolitvi izvršbe z dne 12. 5. 2021, s čimer je bilo ugotovljeno, da naprava ne deluje v skladu s predpisi. Že to narekuje odpravo izpodbijane odločbe. Glede monitoringa pa navaja, da učinki možne absorbcije in vgradnje nevarnih farmacevtskih učinkovin, ki se jih bo uporabljalo v proizvodnji B., v plod sadja niso poznani, zato je ključno, da se izoblikuje monitoring spremljanja vsebnosti farmacevtskih učinkovin v plodu in zelenih delih rastlin posameznih vrst sadja, ki ga morajo izvajati pristojni organi. Predlaga in navaja način monitoringa, ter da v primeru, če pride do suma vpliva vode za oroševanje in namakanje na pridelek, oziroma kakršnih koli abnormalnih stanj pridelka, da se tožniku omogoči vpogled v dokumente nadzora monitoringa odpadnih voda. Meni, da stališče organa, ki je navedel, da za to nima pravne podlage, ne drži, saj je organ določil več lokacij monitoringa in je po smiselno enakih kriterijih imel podlago tudi za upoštevanje predloga tožnika. Meni tudi, da je podana kršitev ustavnih in konvencijskih pravic tožnika, z opustitvijo prekinitve postopka ter z opustitvijo določitve monitoringa, kot je predlagal. S tem je toženka opustila pozitivno obveznost države, da zaščiti javni interes in splošno zdravje. Tožniku je bila udeležba le formalno priznana, dejansko pa svojih pravno varovanih interesov ni mogel učinkovito uresničiti. Iz navedenega so bile tožniku kršene tako določbe Ustave, kot določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslal pa je dne 23. 11. 20222 dopis, iz katerega izhaja, da tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitve izdane v postopku preverjanja okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti, peti odstavek 78. člena ZVO-1. 4. Stranke z interesom v tem postopku A., d. d. zavrača navedbe tožnika in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Stranki z interesom v tem postopku C., d. o. o., Č. in D., d. o. o., odgovora na tožbo niso vložile.

6. Stranka z interesom A., d. d. Novo mesto je v vlogi z dne 26. 7. 2023 obvestila sodišče, da je upravni spor voden pod opravilno številko I U 1502/2022 pravnomočno zaključen. Pod opravilno številko I U 871/2023 pa je vložena tožba Č., ki je vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, Vlada Republike Slovenije pa je njegovo pritožbo zavrnila. Predlaga zavrženje tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

7. Tožnik v odgovoru na vlogo stranke z interesom A., d. d. navaja, da z odločitvijo sodišča pod I U 1502/2022 ni seznanjen, se pa v predmetnem postopku zavzema za natanko takšno odločitev, kot naj bi jo sodišče sprejelo v zadevi pod I U 1502/2022. Ne strinja se s stališčem, da naj bi bil v obstoječi procesni situaciji podan položaj iz osme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki naj bi narekoval zavrženje tožbe in tudi, da ker je bila zadeva vrnjena toženki v ponovni postopek, da to pomeni, da odločitev o strankini zahtevi v tem delu še ni postala pravnomočna. Predlaga, da je treba nastali procesni položaj presojati smiselno enako, kot je primer iz 39. člena ZUS-1. Ker pa se tožnik ne more izjaviti, ker o zadevi še ni bilo odločeno pred upravnim organom, pa bi bilo treba predmetni upravni spor prekiniti v smislu 47. člena ZUS-1. 8. Sodišče je v zadevi opravilo poizvedbe, pri Vrhovnem sodišču ki jih je vročilo strankam. Zoper sodbo I U 1502/2022 ni bil vložen predlog za dopustitev revizije.

**K točki I. izreka:**

9. Tožba ni dopustna.

10. Tožba v delu, ki se nanaša na odločitve, vsebovane v tč. I. 3, I. 4, I. 5, I. 6, I. 7, I. 9, I. 12. I. 16, I. 18, I. 19, I. 20, I. 21, I. 22, I. 23, I. 24, I. 25, I. 26, I. 27, I. 30, I. 31, I. 32, I. 33, I. 34, I. 35, I. 36, I. 37 in I. 41 izreka, ni dopustna po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. 11. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tako imenovane procesne predpostavke). Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena (ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Med drugim sodišče tožbo zavrže tudi, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka). Nadalje 1. odstavek 6. člena ZUS-1 določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno.

12. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Odločba pa je dokončna, če se ne more več izpodbijati s pritožbo, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP).

13. Po drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, dovoljena pritožba takrat, kadar je to z zakonom določeno. Takšen zakon mora določiti tudi, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, sicer o pritožbi odloča vlada. Zoper odločitev toženke o zahtevi stranke z interesom za spremembo OVD zaradi spremembe v obratovanju naprave ni pritožbe, saj je 77. člen ZVO-1, ki ureja postopek v zvezi s to spremembo, ne določa. Zoper odločbo o spremembi OVD po uradni dolžnosti pa je po petem odstavku 78. člena ZVO-1 dovoljena pritožba, na kar je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Tožnik pa pritožbe ni vložil, kar je toženka v dopisu z dne 25. 11. 2022 sporočila sodišču. Vložila jo je le stranka z interesom v tem postopku Č.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo v delu, ko se ta nanaša na odločitve naštete v desetem odstavku, zavrglo iz razloga po sedmi točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.

15. Tožba zoper odločbo št. 35432-9/2021-2550-64 z dne 19. 9. 2022 pa v delu, ki se nanaša na točke I. 1, I. 2, I. 8, I. 10, I. 11, I. 13, I. 14, I. 15, I. 17, I. 28, I. 29, I. 28, I. 39 in I. 40, ni dopustna na podlagi šeste točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 16. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo toženke tudi v delu, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Izpodbijana odločba pa je bila v tem obsegu izpodbijanja, s sodbo tega sodišča I U 1502/2022 odpravljena in v tem obsegu zadeva vrnjena organu v nov postopek, predlog za dopustitev revizije pa ni bil vložen.

17. Ker po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper sodbo ni dovoljena, je odločitev Upravnega sodišča, sodba I U 1502/2022 z dne 5. 7. 2023, s tem datumom tudi pravnomočna, kar pomeni, da so skupaj z odpravo navedene izpodbijane odločbe odpravljene tudi njene pravne posledice (prvi odstavek 281. člena ZUP). Po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 pa je bila zadeva vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana.

18. S tem, ko je bila odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh še ni bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

19. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (tako imenovane procesne predpostavke), predpisane v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (šesta točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

20. Ker je bila izpodbijana odločba v delu, kot je bilo pojasnjeno, že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato za tožnika nima več nikakršnih posledic, torej ne posega v njegovo pravno korist, je sodišče v skladu s šesto točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 njegovo tožbo zavrglo.

**K točki II. izreka:**

21. Izdaja sodbe I U 1502/2022 je iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo v zgornjih odstavkih preprečila vsebinsko obravnavano tožbe v tej zadevi, vendar je za tožnika pravni položaj primerljiv s tistim, ki bi ga dosegel, če bi s tožbo uspel. Zato sodišče meni, da za odmero stroškov, ki jih je priglasil tožnik, ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravni položaj za tožnika je namreč tak, kot če bi sodišče njegovi tožbi ugodilo, zato je treba odmeriti stroške postopka, kot ureja tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku v primeru odprave izpodbijanega akta prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, kot določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.

22. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR povišano za 22% DDV.