Jedro

O vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine odloča zemljiškoknjižno sodišče v istem postopku, v katerem odloča o vknjižbi lastninske ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja, pri čemer postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni namenjen vzpostavitvi katerekoli listine (smiselno glede na tretji odstavek 235. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Listina, katere vzpostavitev se lahko v okviru takega postopka zahteva, je zemljiškoknjižno dovolilo ali druga listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka (smiselno glede na prvi in sedmi odstavek 234. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice, pri čemer se v prvem odstavku izreka navedenega sklepa beseda „postopek“ nadomesti z besedo „predlog“.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa na nepremičnini z identifikacijsko številko, pripisano k vl. št., k.o., v lasti Mestne občine do 1/1.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče kot sodišče prve stopnje zavrnilo zemljiškoknjižni postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (gradbene pogodbe št. z dne 09.11.1988, sklenjene med L in JK kot investitorjema in Gradbenim podjetjem „T“ p.o. C kot izvajalcem, ter pogodbe št. z dne 09.11.1988, sklenjene med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Občine in L in JK, o financiranju projektov in opreme stavbnega zemljišča, soglasij in prispevka za zaklonišče in delež kotlovnice za poslovni prostor v poslovno stanovanjskem objektu LS L z identifikacijsko številko, pripisano k vl. št., k.o. (prej poslovni prostor v poslovno stanovanjskem objektu LS v , ki ni bil vpisan v zemljiško knjigo)) in vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini z identifikacijsko številko, pripisano k vl. št., k.o. , v lasti Mestne občine do 1/1, v korist predlagatelja in njegove žene JK, vsakemu do ½ .

Proti temu sklepu je predlagatelj pravočasno po pooblaščenki vložil pritožbo z dne 21.04.2010 iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi je navedel, da je skupaj s svojo ženo sklenil gradbeno pogodbo št. z dne 09.11.1988 z gradbenim podjetjem p.o. C za izgradnjo poslovnega prostora v izmeri 47,04 m2. Še istega dne sta skupaj z ženo kot soinvestitorja sklenila tudi pogodbo št. za nakup navedenega poslovnega prostora s Samoupravno interesno skupnostjo (SIS) Občine, katere pravni naslednik je Mestna občina (MO), ki je v zemljiški knjigi tudi vpisana kot lastnica navedenega poslovnega prostora. V zvezi s tem je pojasnil, da drži, da MO ni pravnik naslednik navedenega gradbenega podjetja, niti ni pravni prednik pritožnika, vendar pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa SIS Občine in njenega položaja kot pogodbene stranke pri pogodbi št. sploh ne omeni. V nadaljevanju pritožbe je še pojasnil, da zemljiškoknjižnemu predlogu drugih listin ni mogel priložiti zato, ker z njimi ne razpolaga. Poleg tega je še navedel, da ima skupaj ženo navedeni poslovni prostor v svoji dejanski lasti in posesti vse od leta 1988 naprej. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pri poslovnem prostoru z označbo v vl. št., k.o., dovoli vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist in v korist njegove žene JK, za vsakega do ½ od celote, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožnikovih navedb, da ima skupaj ženo navedeni poslovni prostor v svoji dejanski lasti in posesti vse od leta 1988 naprej, ker pritožnik niti ni navedel, da te trditve brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno, in sicer v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), k pritožbi priložena listina – dopis št. z dne 09.11.1998 pa se že nahaja v spisu na list. št. 12. O vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine odloča zemljiškoknjižno sodišče v istem postopku, v katerem odloča o vknjižbi lastninske ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja, pri čemer postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni namenjen vzpostavitvi katerekoli listine (smiselno glede na tretji odstavek 235. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Listina, katere vzpostavitev se lahko v okviru takega postopka zahteva, je zemljiškoknjižno dovolilo ali druga listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka (smiselno glede na prvi in sedmi odstavek 234. člena ZZK-1).

Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: 1. da predlagatelj verjetno izkaže: da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva), in da se je ta listina uničila oziroma izgubila, ter 2. da so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka (prvi odstavek 234. člena ZZK-1). Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, navesti: podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva, in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena, kot tudi dejstva, iz katerih verjetno izhaja, da je bila v njegovo korist izstavljena listina, katere vzpostavitev se zahteva (četrti odstavek 234. člena ZZK-1). Ta pravna dejstva lahko predlagatelj v postopku verjetno izkaže zlasti s kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva, ali z notarsko overjenimi izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti, pri čemer morajo biti te listine priložene predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (peti in šesti odstavek 234. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je po natančnem pregledu zadeve ugotovilo, da predlagatelj v svojem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice z dne 30.10.2008 sploh ni zatrjeval, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo ali druga listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, in, da se je ta listina uničila oziroma izgubila. Prav tako ni navedel podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se s takim predlogom lahko zahteva, in podatkov o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena, kot tudi ne dejstev, iz katerih verjetno izhaja, da je bila v njegovo korist izstavljena listina, katere vzpostavitev se zahteva, niti ni predložil kopije listine, katere vzpostavitev se lahko v okviru tega postopka zahteva, ali notarsko overjenih izjav lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti, temveč je sodišču prve stopnje hkrati z navedenim predlogom predložil naslednje listine: gradbeno pogodbo št. z dne 09.11.1988 (list. št. 7 do 9) in pogodbo št. za nakup poslovnega prostora z dne 09.11.1988 (list. št. 10 in 11) skupaj z dopisom št. z dne 09.11.1998, vse v izvirniku. S tem pritožnik kot predlagatelj zagotovo ni izpolnil prvega od zgoraj navedenih pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZZK-1 najprej preverilo, ali so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, torej pogoji, določeni v prvem odstavku 148. člena ZZK-1, razen glede pogoja glede listine, katere vzpostavitev se zahteva. V zvezi s tem je ugotovilo, da ti pogoji niso izpolnjeni, ker je pri nepremičnini z identifikacijsko označbo v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist MO, ki pa ni pravni prednik predlagatelja postopka, niti pravni naslednik gradbenega podjetja T p.o. C, zaradi česar ni izkazano pravno nasledstvo v skladu z 9. členom ZZK-1 in drugim odstavkom 150. člena ZZK-1. Toda glede na to, da predlagatelj v svojem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine razen, da je postavil ustrezen zahtevek, ni navedel pravno pomembnih dejstev ter predložil ustreznih listinskih dokazov, sodišču prve stopnje drugih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja v okviru postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati, temveč bi moralo glede na ugotovitve pritožbenega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 236. člen ZZK-1 hkrati zavrniti predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Glede na obrazloženo pritožbene navedbe v zvezi s položajem Samoupravne interesne skupnosti (SIS) Občine, katere pravni naslednik je MO, niso utemeljene. Pri tem je potrebno še pojasniti, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožnik skupaj s svojo ženo sklenil pogodbo št. 48/88 z dne 09.11.1988 s pogodbeno stranko, ki se je pravilno imenovala Samoupravna stanovanjska skupnost Občine.

Kljub temu, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine z dne 16.11.2009 in izdalo oklic o začetku postopka z dne 30.11.2009, ki je bil tudi objavljen v Razglasnem delu Uradnega lista RS št. z dne 24.12.2009, ter šele za tem v okviru izpodbijanega sklepa v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZZK-1 ugotavljalo, ali so podani pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (ter najprej preverilo, ali so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka), je odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno navedeni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice zavrniti, iz že navedenih razlogov pravilna in zakonita.

Ker pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal pritožnik, niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno njegovo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.