Jedro

Zemljiška knjiga je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Gre za javno knjigo, v kateri se evidentirajo dejstva materialnega prava. Zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje ob izdaji prvostopenjske odločbe.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se odločba, v zvezi s popravnim sklepom, v točkah II. in IV. izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, to je v točki III. izreka odločba sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom, v zvezi s popravnim sklepom, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen 10.1.2005, nadaljuje z dnem 12.3.2008 (I. izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti izvirnik kupoprodajne pogodbe z dne 14.12.1991 o nakupu stanovanja št. 1 v pritličju stanovanjske stavbe v L., roku 15 dni, sicer bo izvirnik kupoprodajne pogodbe nadomestila pravnomočna sodba (II. izreka); zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka (III. izreka); ter toženki naložilo plačilo tožnikovih 600,00 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

Tožena stranka je vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. list RS, št. 73/2007, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 2. odst. 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP, ZPP-D, Ur. list RS, št. 45/2008). Opozarja, da je iz izreka odločbe razvidno, da je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, v obrazložitvi pa je najprej navedlo, da ni utemeljen, v nadaljevanju pa, da je. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Meni, da je odločba neizvršljiva, tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nadomestitev izvirnika prodajne pogodbe s pravnomočno sodbo, pa neprimeren. Če naj neko listino nadomesti pravnomočna sodba, se za vpis nepremičnine zahteva tudi ustrezna označba nepremičnine z identifikacijskim znakom in zemljiškoknjižno dovolilo, pomanjkanje teh elementov predstavlja oviro, zaradi katere izvirnika prodajne pogodbe ne more nadomestiti sodba. Tožeča stranka niti ne zatrjuje, da je izvirnik prodajne pogodbe poskušala pridobiti tudi pri drugi pogodbeni stranki - prodajalcu. Glede na to, da toženka ne ve kje je pogodba, bi tožeča stranka morala tožbeni zahtevek popraviti tako, da bi bil skladno z zakonom sposoben za vpis v zemljiško knjigo. Napačna je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča, da se zavrne predlog za prekinitev postopka, ker toženka ni opredelila razlogov, ki bi narekovali prekinitev. Pojasnila je namreč, da je vložila tožbo, ki se nanaša na stanovanje, katerega izročitev pogodbe je predmet predmetnega spora. Ker z novo tožbo želi doseči vrnitev stanovanja v svojo last, je odločitev o zahtevku za vrnitev darila odvisna za predmetni postopek in gre za predhodno vprašanje. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predmetni postopek ponovno prekiniti ali pa samo odločiti o predhodnem vprašanju.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Pri zapisu v obrazložitvi odločbe, da "je tožbeni zahtevek neutemeljen", je namreč šlo zgolj za pisno napako, ki je bila tako očitna, da je bil kljub njej vsebinski preizkus odločitve mogoč. Sicer pa je sodišče prve stopnje po prejemu pritožbe očitno pisno pomoto že samo odpravilo skladno s 328. členom ZPP. Ker je popravni sklep pravnomočen, je pisna napaka v času odločanja na drugi stopnji že odpravljena.

Le delno je utemeljena pritožbena graja o neprimernosti tožbenega zahtevka. Del tožbenega zahtevka: "sicer bo izvirnik te kupoprodajne pogodbe nadomestila ta pravnomočna sodba", je nesklepčen. Da bi lahko pravnomočna sodba nadomestila listino, na podlagi katere bi bil možen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi morala v izreku vsebovati vse sestavine, ki so obvezne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zato je potrebno (vsaj) citirani del tožbenega zahtevka zavrniti.

Sklepčen in, v nasprotju z mnenjem pritožbe, izvršljiv pa je tožbeni zahtevek za izročitev izvirnika kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja, ki sta jo dne 14.12.1991 sklenili O.L.C. in toženka. V primeru ugoditve temu tožbenemu zahtevku bi imel tožnik izvršilni naslov, na podlagi katerega bi dosegel izdajo sklepa o izvršbi za opravo dejanja, ki ga mora opraviti le dolžnik (226. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), torej toženka.

Tožbo tožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da se ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik stanovanja, ki mu ga je podarila toženka. V dokaz svojih trditev je predlagal tudi zaslišanje strank in vpogled v zemljiško knjigo. Vendar pa ga sodišče prve stopnje v zvezi s trditvami o nemožnosti vpisa in razlogih za to ni zaslišalo. Tudi v tožbi zatrjevanega zemljiškoknjižnega stanja ni preverilo. Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo ni prerekala trditve, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, je to dejstvo štelo za nesporno. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Gre za javno knjigo, v kateri se evidentirajo dejstva materialnega prava. Zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje ob izdaji prvostopenjske odločbe. Prvo sodišče bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) poskrbeti, da se razčisti to, za razsojo odločilno dejstvo. Zato je bilo potrebno skladno s 355. členom ZPP pritožbi v tem delu ugoditi in razveljaviti izpodbijano odločbo v II. izreka in posledično v stroškovnem delu (IV. izreka) ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče razčistiti, ali tožnik zaradi neizročitve izvirnika kupoprodajne pogodbe res ne more doseči vpisa lastninske pravice na stanovanju, ki mu ga je podarila toženka. Pri tem naj upošteva v času razsoje obstoječe zemljiškoknjižno stanje.

Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ponovno prekinitev postopka pa je pravilna. Tožena stranka ob podaji predloga ni eksplicitno navedla nobenega od razlogov za prekinitev postopka, ki so opredeljeni v ZPP. Temeljno načelo pravdnega postopka pa je razpravno, po katerem morata pravdni stranki navesti vsa dejstva, s katerimi utemeljujeta svoje predloge, zahtevke in ugovore (7. in 212. člen ZPP). Pritožbeno sodišče še dodaja, da odločitev v tej pravdi tudi ni odvisna od uspeha tožene stranke po tožbi, ki jo je vložila zaradi preklica darilne pogodbe. Čeprav bo v primeru uspeha v pravdi za preklic darilne pogodbe lastninska pravica na stanovanju prešla na toženko, to ni ovira za vpis lastninske pravice po pogodbi, ki je bila sklenjena pred 17 leti. Učinki izpodbojnih pogodb nastopijo šele s pravnomočnostjo odločitve o razveljavitvi pogodbe. Za preprečitev razpolaganja s predmetnim stanovanjem pa ima toženka na razpolago druge pravne instrumente. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo toženke v delu, ko izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, da se postopek ne prekine (III. izreka izpodbijane odločbe), zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na 4. odst. 165. člena ZPP.