Jedro

Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.

Izrek

Predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrneta.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je v zvezi z rokovnim predlogom na podlagi 8. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) podal tudi predlog za prenos pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je Višje sodišče v Mariboru z dopisom Rop 11/2022 z dne 13. 7. 2022 posredovalo Vrhovnemu sodišču. V tem dopisu Višje sodišče v Mariboru tudi samo predlaga, naj se za odločanje o rokovnem predlogu določi drugo sodišče. 2. V skladu z 12. členom ZVPSBNO se za odločanje o rokovnem predlogu „glede določitve roka s strani sodišča ter sklepa in pritožbe zoper sklep“ smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, „glede ostalih postopkovnih dejanj, zlasti glede predhodnega preizkusa rokovnega predloga, pa določbe zakona, ki ureja sodišča, o postopku opravljanja pristojnosti sodne uprave.“ Ker je tako, je tudi v postopku odločanja o rokovnem predlogu mogoče podati predlog po 67. členu ZPP.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o drugih tehtnih razlogih za prenos krajevne pristojnosti, se uvrstijo tudi tiste, s katerimi stranka v predlogu za prenos krajevnosti pristojnosti utemeljuje dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča.1

4. Predloga nista utemeljena.

5. Bistvo predlagateljevih navedb je, da Višje sodišče v Mariboru ni ugotovilo napak sojenja in neopravljenih procesnih dejanj, drugo sodišče (Višje sodišče v Ljubljani, na katerega predlaga prenos pristojnosti) pa naj bi to z lahkoto ugotovilo. Razumeti je, da Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.

6. Višje sodišče v Mariboru delegacijo pristojnosti predlaga zaradi „vztrajnega vlaganja vlog s strani vlagatelja in njegovega prepričanja, da mu pred sodišči na Ptuju in v Mariboru ni bilo zagotovljeno pošteno in nepristransko sojenje“. Tudi to za ugoditev predlogu ne zadošča. Dvom mora namreč biti podan v objektivnem smislu.2

7. Navedbe v predlogih tako že na trditveni ravni ne utemeljujejo obstoja (drugih) tehtnih razlogov, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP glede odločanja o rokovnem predlogu. Vrhovno sodišče je zato predloga zavrnilo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo US RS Up 799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi67. člena ZPP. 2 Prav tam.