Jedro

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožeča stranka oprosti plačila sodne takse za revizijski postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnikov, naj ju oprosti plačila sodne takse za revizijo.

2. Tožnika sta se pravočasno pritožila brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Navajata, da njuni pokojnini nista tako visoki, da bi lahko poleg življenjskih stroškov plačevala še sodne in odvetniške stroške. Ponovno se sklicujeta na tožnikovo bolezen in z njo povezane izdatke. Doslej je njune račune po dogovoru plačevala tožnikova skrbnica. Ker je zdaj z možem ostala brez zaposlitve in brez dohodkov, staršema ne more več pomagati. Po izdaji izpodbijanega sklepa so tožnikoma nastali še novi stroški za registracijo vozila in babičin pogreb. Njuno preživljanje je zdaj tako ogroženo, da prosita vsaj za delno oprostitev ali obročno plačilo dolgovane sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 (Uradni list RS, št. 19-729/2015), po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

5. Za taksno oprostitev tožnikov torej zadošča, da bi izpolnitev taksne obveznosti občutno zmanjšala sredstva, namenjena za njuno preživljanje, ni pa treba, da bi bilo njuno preživljanje zaradi plačila takse ogroženo. Poleg tega je sodišče prve stopnje premajhno težo pripisalo ugotovljenim socialnim razmeram, v katerih živita tožnika, in dejstvu, da so tožnikove potrebe zaradi njegove bolezni povečane. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dohodek tožnikov na družinskega člana le za 8,05 EUR presega predpisani cenzus iz Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki se smiselno uporablja tudi pri odločanju o taksni oprostitvi v pravdnem postopku.

6. Izpodbijana odločitev je torej vendarle prestroga, zlasti glede na nove okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba in predstavljajo dopustno pritožbeno novoto. Ker tožnikoma poslej pri preživljanju ne bo več mogla pomagati njuna hči, bodo tudi njuni denarni prihranki kmalu skopneli. Končno dolgovana sodna taksa presega njune skupne mesečne prejemke, zato bodo po presoji pritožbenega sodišča tudi z morebitnim delnim plačilom taksne obveznosti občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnikov.

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ustrezno spremenilo.