Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bianko menica je menica, ki ob izdaji nima vseh bistvenih sestavnih delov in za samo izdajo trasant pooblašča prevzemnika menice, da jo izpolni. Pooblastilno razmerje je civilno obligacijsko razmerje (mandatna pogodba). S pooblastilom za izpolnitev daje izdajatelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni blanket in zaveže izdajatelja.
Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo stroškov protesta 6.378 ATS ali 88.654 SIT in za plačilo stroškov prevoda 3.491 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrže, v preostalem delu pa zavrne.
Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi prvo in tretjo točko sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10.12.1999 pod opr. št. I 1999/18440, tožencu pa je naložilo še plačilo pravdnih stroškov v znesku 142.088 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo toženec in uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 370. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je terjatev mogoče uveljavljati le v določenem časovnem obdobju. Zastaranje terjatve pomeni, da je prenehala pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 17.4.2001 izhaja, da je toženec uveljavljal zastaranje obveznosti z dne 4.1.1994, ne pa zastaranja menične obveznosti z dne 16.4.1999. O odločilnem dejstvu torej obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in zapisnikom o izpovedbi toženca z dne 17.4.2001, kar je revizijski razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Zastaranje obveznosti začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti. Po 371. členu ZOR je splošni zastaralni rok 5 let. Nastanek obveznosti časovno sovpada z menično zavezo. Tožnica bi lahko že naslednjega dne protestirala menico, zato od tega dne dalje teče zastaralni rok za izpolnitev obveznosti. Obveznost je torej zastarala pred protestom menice, saj je poteklo več kot 5 let od 4.1.1994, ko je obveznost nastala. Priglaša stroške.
Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 12/2003 - p.b. in 2/2004: ZPP).
Revizija ni dovoljena v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za plačilo stroškov protesta 6.378 ATS oziroma 88.654 SIT in za stroške prevoda 3.491 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu pa ni utemeljena.
I. O nedovoljenem delu revizije: Ena od procesnih predpostavk za dovoljenost revizije je vrednost spora. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.
V tej pravdi je tožnica uveljavljala tožbeni zahtevek na podlagi menice z dne 16.4.1999 v znesku 364.000 ATS oziroma 5,059.500 SIT s 6 % meničnimi obrestmi. Poleg navedenega je uveljavljala tudi zahtevek za plačilo stroškov protesta 6.378 ATS oziroma 88.654 SIT in stroške prevoda menice in protesta v slovenščino 3.491 SIT. Gre torej za premoženjskopravne zahtevke, ki imajo različno dejansko podlago. V takem primeru se presoja vrednost spora in ugotavlja pravica do revizije za vsak zahtevek posebej (367. člen v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZPP). Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožbena zahtevka za plačilo stroškov protesta in stroškov prevoda ne presegata mejnega zneska za dovoljenost revizije. Zato je bilo treba revizijo v delu, ki se nanaša na ta zahtevka, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavreči na podlagi 377. člena ZPP.
II. O neutemeljenem delu revizije: Glede bistvenih kršitev določb postopka velja, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje (1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Revizija se sklicuje na nasprotje, ki naj bi bilo podano med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o toženčevi izpovedbi in samim zapisnikom. Kršitev, kot jo uveljavlja revizija, ni podana, saj toženec na naroku dne 17.4.2001 niti ni bil zaslišan. Poleg tega pa tudi ne drži, da sodišče prve stopnje toženčevega ugovora zastaranja ne bi obravnavalo, saj je pravilno ugotovilo, da ugovor ni utemeljen.
Toženec tudi v okviru revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava vztraja pri ugovoru zastaranja obveznosti. Pri materialnopravnem preizkusu revizijsko sodišče izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je pritožbeno sodišče sprejelo. Ugotovljeno je bilo, da je toženec dne 4.1.1994 podpisal izjavo o menični obveznosti, s katero je pooblastil tožnico, da je za zavarovanje katerekoli terjatve upravičena uporabiti toženčevo akceptirano bianko menico. Toženec je tožnico tudi pooblastil, da menico izpolni z datumom izdaje, datumom dospelosti in da menično vsoto uveljavlja proti njemu. Zaradi neizpolnjene obveznosti iz osnovnega posla je tožnica izpolnila bianko menico z datumom izdaje 15.4.1999 in dnevom zapadlosti 16.4.1999. Toženec ob zapadlosti menične obveznosti ni poravnal, zato je tožnica menico protestirala in 21.9.1999 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Bianko menica je menica, ki ob izdaji nima vseh bistvenih sestavnih delov in za samo izdajo trasant pooblašča prevzemnika menice, da jo izpolni. Pooblastilno razmerje je civilno obligacijsko razmerje (mandatna pogodba). S pooblastilom za izpolnitev daje izdajatelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni blanket in zaveže izdajatelja. Na podlagi tega pooblastila je tožnica menico izpolnila v skladu z menično izjavo, po kateri jo je bila upravičena uporabiti za zavarovanje kakršnekoli svoje terjatve in zahtevka. Ker je bila torej po menični izjavi tožnica upravičena uporabiti bianko menico za zavarovanje tako obstoječih kot tudi bodočih terjatev, revizijske trditve, da nastanek obveznosti časovno sovpada z menično zavezo, ker bi tožnica menico lahko protestirala že naslednji dan po menični zavezi, ni mogoče upoštevati, saj dejanskega stanja z revizijo ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Tožnica v tem sporu od toženca ne terja izpolnitve obveznosti iz pooblastila za izpolnitev, temveč izpolnitev same menične obveznosti. V meničnem pravu je inštitucija zastaranja urejena le glede zastaranja meničnopravnih zahtevkov (78. do 84. člen Zakona o menici - Uradni list FLRJ, št. 104/46 - 82/94; ZM). Vsi meničnopravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti (prvi odstavek 78. člena ZM). Glede na datuma zapadlosti menične obveznosti in vložitve predloga za izvršbo je bila torej odločitev sodišč tudi materialnopravno pravilna.
Revizija v delu, v katerem je dovoljena, ni utemeljena, zato jo je sodišče v tem delu zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o revizijskih stroških je zajeta v izreku odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).