Jedro

Sodišče z izpodbijanim sklepom ni popravilo napak v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, temveč je vsebinsko spremenilo tako izrek sklepa, kot tudi njegovo obrazložitev. Pritrditi je zato pritožbi, da bi morala tožeča stranka napako sodišča izpodbijati s pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 582/2015-II z dne 20. 1. 2020 popravilo v IV. točki izreka in v 6. točki obrazložitve tako, da je besedo „tožeča stranka“ nadomestilo s pravilno besedo „tožena stranka“.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Meni, da v konkretnem primeru ne gre za pisno pomoto, temveč za odločitev, ki je vsebinsko drugačna. Izrek sklepa (ki je postal pravnomočen) tudi ni v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Gre torej za situacijo, ko bi moral pooblaščenec tožeče stranke, če je menil, da je sklep iz kakršnegakoli razloga sporen, vložiti pritožbo. Tožena stranka nadalje opozarja, da tudi sicer v konkretnem primeru ne more priti do uporabe 328. člena ZPP. Določba 328. člena ZPP namreč navaja, da se popravni sklep izda le glede napake sodbe,v konkretnem primeru pa sodišče skuša izdati popravni sklep glede sklepa, kar je pravno zmotno. Iz 128. člena ZPP namreč izrecno izhaja, da sodišče izda odločbe v obliki sodbe ali sklepa, kar pomeni, da sta sklep in sodba dve različni vrsti sodnih odločb, zato določb 328. člena ZPP, ki se nanašajo le za primer poprave sodbe, ni mogoče uporabiti za popravo sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).

5. Zmotno pritožba meni, da lahko sodišče izda popravni sklep le glede napake sodbe, ne pa tudi sklepa. Pritožba namreč prezre določbo 332. člena ZPP, iz katere izhaja, da določbe 328. člena ZPP o popravi sodbe smiselno veljajo tudi za sklepe.

6. Tako iz izreka kot tudi obrazložitve sklepa z dne 20. 1. 2020 ( ki je postal pravnomočen 27. 2. 2020) jasno izhaja, da je tožeča stranka tista, ki je dolžna plačati manjkajoči „predujem“ za že opravljeno delo izvedenca. Pritožba zato pravilno navaja, da v konkretnem primeru ne gre za pisno pomoto, temveč za vsebinski popravek sodne odločbe. Sodišče torej v konkretnem primeru z izpodbijanim sklepom ni popravilo napak v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, temveč je vsebinsko spremenilo tako izrek sklepa, kot tudi njegovo obrazložitev. Pritrditi je zato pritožbi, da bi morala tožeča stranka napako sodišča izpodbijati s pritožbo2. 7. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 1. 2020 izvedencu priznalo izvedenino ter odločilo o začasni založitvi stroškov za že izdelano izvedeniško mnenje, torej ne gre za sklep o založitvi predujma, od izpolnitve katerega bi glede na tretji odstavek 153. člena ZPP bila šele odvisna izvedba dokaza, zaradi česar sklep o založitvi predujma v konkretnem primeru nima značaja sklepa procesnega vodstva.