Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsak pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev, ima pravni interes do ugotovitve državljanstva svojega pravnega prednika in je zato stranka v tem postopku.
Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 10.5.1994 odpravi.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožničino pritožbo zoper odločbo Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 3.2.1994 o ugotovitvi državljanstva za pokojnega F.K.,, ki je dne 27.1.1974 umrl v Avstriji. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da se je zoper navedeno odločbo pritožila tožnica, ki je nastopala kot pravna naslednica F.K. Med pritožbenim postopkom pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ni pravna naslednica F.K., saj ni upravičenka po 12. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker ni niti zakonec prejšnjega lastnika niti njegov dedič iz prvega dednega reda. Ta ugotovitev izhaja iz sklepa Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 11.2.1993, zoper katerega se je tožnica pritožila, vendar je bila njena pritožba zavrnjena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.4.1993. Glede na to ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka zaključila, da tožnica ne more biti stranka v postopku in je njeno pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa zavrgla.
Tožnica v tožbi navaja, da odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.4.1993 ni nikoli prejela, kajti če bi jo, bi se zoper njo tudi pritožila in je verjetno, da bi bila odločitev pristojnega organa drugačna. Meni, da je Ministrstvo za notranje zadeve v postopku bistveno kršilo določbe zakona in tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je tožničino pritožbo zoper odločbo Sekretariata za notranje zadeve zavrgla na podlagi uradnega dopisa tega sekretariata, iz katerega je razvidno, da tožnica ni upravičenka do denacionalizacije, ter sklepa Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 11.2.1993 in odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.4.1993. Tožena stranka pa pri tem ni presojala postopka, ki ga je vodil Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine. Tožena stranka meni, da je njena odločitev pravilna in sodišču predlaga, da neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Ugotavljanje državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen je predhodno vprašanje, o katerem odloči občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve na zahtevo upravnega organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo. Šele po tem, ko je z dokončno odločbo ugotovljeno predhodno vprašanje, lahko upravni organ pristojen za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo odloči o sami stvari, to je zahtevi za denacionalizacijo.
V obravnavani zadevi je tekel tak predhodni postopek in je organ prve stopnje že izdal odločbo o ugotovitvi, da K.F. ni bil državljan RS in ne jugoslovanski državljan. O pritožbi zoper to odločitev pa tožena stranka kot organ druge stopnje ni odločala po vsebini, temveč je zavrgla tožničino pritožbo, ker je štela tožnico za neupravičeno osebo, iz razloga, da ni upravičenka po 12. členu ZDen, kar naj bi izhajalo iz odločbe o denacionalizaciji. Ne samo, da tožena stranka ni ugotovila ali je navedena odločba postala pravnomočna, kajti le pravnomočna odločba o denacionalizaciji učinkuje kot pravilna in zakonita (2. in 3. odstavek 66. člena ZDen), pa ta odločba sama zase ne izkazuje dejstev, ki bi jih moral ugotoviti upravni organ v postopku ugotavljanja državljanstva. V postopku državljanstva po 63. členu ZDen ima status stranke tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena ZDen, če je ta upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega, ker je po določbi prvega odstavka 15. člena ZDen upravičen za uveljavljanje pravic iz tega zakona. To pomeni, da ima vsak pravni naslednik upravičenca in ne samo upravičenčev zakonec ali dedič prvega dednega reda pravni interes do ugotovitve državljanstva svojega pravnega prednika in je zato stranka v postopku. Do omejitve kroga pravnih naslednikov kot upravičencev do denacionalizacije po 12. členu ZDen pride šele potem, ko so izločeni kot upravičenci do denacionalizacije iz drugega odstavka 9. člena ZDen. Zato tožena stranka v 12. členu ZDen ni imela podlage, da je v postopku ugotavljanja državljanstva prejšnjega lastnika F.K. tožničino pritožbo zavrgla kot pritožbo neupravičene osebe.
Zaradi kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivale na rešitev zadeve, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo. V novem postopku bo morala tožena stranka šteti tožnico za stranko, ki ima pravico vložiti pritožbo in nato pritožbo, če je bila ta pravočasna, tudi po vsebini rešiti.
Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).