Jedro

Ni dopustno izdati sklepa o izvršbi, tudi za dodatno izvršilno sredstvo ne, ne da bi se ugotovilo, da ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet na ozemlju Republike Slovenije odprt transakcijski ali drug račun.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za izvršbo na dolžnikovo dobroimetje pri organizaciji za plačilni promet (III. točka izreka) in zavrglo predlog za izvršbo na stalne denarne prejemke (IV. točka izreka).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi navaja, da bi lahko sodišče dovolilo izvršbo tudi na neoznačen račun, saj bi ga dolžnik tekom postopka lahko pridobil. Nepravilno pa je tudi zavrženje izvršbe na stalne denarne prejemke, saj je upnik predložil davčno številko, zato bi na podlagi 16.a člena ZIZ sodišče lahko opravilo na podlagi davčne številke poizvedbe o njegovi zaposlitvi, kolikor pa je potrebno za pridobivanje tega podatka EMŠO dolžnika, čemur upnik sicer nasprotuje, bi sodišče moralo ta podatek po elektronsko dosegljivih evidencah pridobiti samo. Upnik je v celoti zadostil zahtevam ZIZ. Sodišče prve stopnje je prekršilo določbo četrtega odstavka 40. člena ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Po določbi četrtega odstavka 40. člena ZIZ, ki se uporablja tudi v primeru predloga za dodatno izvršilno sredstvo po tretjem odstavku 34. člena ZIZ, upniku v predlogu za izvršbo ni potrebno določiti organizacije za plačilni promet in račun, na katerem ima dolžnik denarna sredstva. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Kadar iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. Ker pa je upnik v konkretni zadevi predlagal druga izvršilna sredstva – sodišče je namreč z izpodbijanim sklepov v I. točki izreka dopustilo izvršbo na premične stvari, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tako predlagano izvršilno sredstvo zavrnilo. Tudi ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče lahko „na zalogo“ dopustilo izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Po citirani določbi sodišče v primeru, ko upnik prepusti sodišču ugotavljanje premoženja, vpogleda v njemu dostopne evidence, in izvršbo dopusti na sredstva pri banki, ki jo tako ugotovi. Ni pa dopustno izdati sklepa o izvršbi, tudi za dodatno izvršilno sredstvo ne, ne da bi se ugotovilo, da ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet na ozemlju Republike Slovenije odprt transakcijski ali drug račun.

6. Pravilno pa je na podlagi citiranega člena sodišče ravnalo tudi v primeru izvršbe na plačo oziroma stalne denarne prejemke, saj ne držijo povsem pavšalne in nekorektne pritožbene trditve, da sodišče ne potrebuje EMŠA dolžnika za izvedbo ustrezne poizvedbe. Potreben podatek za iskanje dolžnikove zaposlitve oziroma vira stalnih denarnih prejemkov je register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katerega izhaja, da je potreben podatek bodisi EMŠO bodisi datum dolžnikovega rojstva. Iz izvršilne zadeve izhaja, da je sodišče prve stopnje te podatke skušalo pridobiti z vpogledom v Centralni register prebivalstva, vendar poizvedba ni bila uspešna – dolžnica že po podatkih upnikove vloge v Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča! Upnik tudi v pritožbi ne zatrjuje, da bi dolžnik na ozemlju Republike Slovenije imel denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet oziroma prejema stalne denarne prejemke, in bi bilo vse to sodišču iz njemu lastnih evidenc dostopno; tudi ne navede, katere od teh prejemkov dejansko dolžnik na ozemlju Republike Slovenije prejema.

7. Po presoji višjega sodišča je sodišče prve stopnje pri iskanju premoženja, kot mu ga nalaga četrti odstavek 40. člena ZIZ, storilo vse potrebno. Kolikor upnik meni, da dolžnik ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet oziroma prejema stalne denarne prejemke, bo lahko kadar koli med postopkom predlagal dodatno izvršilno sredstvo in določil predmet izvršbe, kolikor ne bodo podatki razvidni iz sodišču dostopnih evidenc podatkov.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.