Jedro

Listine, ki jih je toženka priložila pritožbi, bi lahko predložila že v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Novih trditev in novih dokazov v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker toženka ni navedla, zakaj trditev ni podala in dokazov predložila do zaključka glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V sporu zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo obveznost, da iz dela parc. št. 143/0 k. o. X odstrani čebelnjak in na delu parc. št. 143/0 k. o. X opusti košnjo trave, v bodoče pa se vzdrži takih posegov v ta del parc. št. 143/0 k. o. X. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v znesku 619,44 EUR.

2. Pritožuje se toženka. Trdi, da je sporno zemljišče njena last in ne priznava elaborata in rezerviranih parcel. Pojasnjuje, da v tej zadevi in v zadevi P 221/2012 že od vsega začetka ponavlja, da je sporno zemljišče v lasti njenih pravnih prednikov že od leta 1849 dalje. Ona ga je pridobila v last leta 1994 in takrat Š. pozvala, naj odstranijo avto iz njene parcele. Kasneje so Š. spet začeli rovariti po parceli 143/0 k. o. X in na njej na črno zgradili objekt. Navaja, da parc. št. 143/0 k. o. X njen partner že od leta 2000 uporablja za čebelarjenje, pa Š. tam ni videl. Dvomi, da priča G., ki se s traktorjem vozi po cesti, oddaljeni 129 m, iz ceste lahko oceni razdaljo čebel od poda in ve o košnji. Pritrjuje izpovedi priče D., da je pod tožeče stranke stal na parc. št. 148 k. o. X. Trdi, da bi sodnik na ogledu moral opaziti, da se okrog poda ne da priti peš; sprašuje se, kako so potem lahko vozili s traktorjem. Prilaga pregledno karto, zapisnik št. P 221/2012 z dne 24. 9. 2013 in zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. 143/0 k. o. X. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je bilo po zaključku glavne obravnave pravnomočno določeno o pravici, zato toženka za pritožbo v postopku zaradi motenja posesti nima več interesa. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in opozarja na nedovoljene pritožbene novote ter listine, ki bi jih tožena stranka lahko predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, torej sklop tistih dejstev, ki so za obravnavano zadevo pravno relevantna ter je na tej podlagi, ob pravilni uporabi materialnega prava, sprejelo pravilno odločitev. Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje so vseobsegajoči, dokazna ocena pa logična in prepričljiva. Pritožbeno sodišče jo v celoti sprejema.

6. V postopku pred sodiščem pritožnica (toženka) dogodka iz leta 1994 - ko naj bi od tožeče stranke zahtevala odstranitev avtomobila - ni opisovala. Tudi listine, ki jih je toženka priložila pritožbi, bi lahko predložila že v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Novih trditev in novih dokazov v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker toženka ni navedla, zakaj trditev ni podala in dokazov predložila do zaključka glavne obravnave (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

7. Kot razlog za dvom v verodostojnost izpovedi priče M. G. pritožba navaja 120 m oddaljenost poda in čebel od ceste, po kateri se je priča vozila s traktorjem. Pritožbeno sodišče nima pomislekov, da na taki oddaljenosti priča ne bi mogla razbrati lege čebeljih panjev in prepoznati koscev. Tudi priča sama je - potem ko je bila pozvana, da to stori - pojasnila, da so panji in okoliško zemljišče s ceste dobro vidni. Tudi pritožbeno sodišče v verodostojnost izpovedi priče M. G. nima pomislekov.

8. Izpoved A. D. je bila v dokaznem postopku prebrana, zato je odločitev oprta tudi na izpoved te priče. Priča je o spornem objektu in za njim ležečem zemljišču izpovedovala, da gre za Š. nepremičnino. Povsem nepomembno je, da je objekt in zemljišče opisovala kot del parc. št. 148 k. o. X. Očitno je, da katastrski podatki priči niso poznani. To je povsem nepomembno, saj je priča izpovedovala o tem, kar je zaznala glede uporabe objekta in zemljišča, medtem ko katastrske podatke izkazujejo listine. Tudi na podlagi izpovedi te priče je bilo v pravdnem postopku P 221/2012 odločeno, da je sporno zemljišče tožničina last. Toženka in njen partner, ki sta izpovedovala o toženkini posesti spornega zemljišča, sta bila neprepričljiva, saj vsi ostali dokazi izkazujejo posest tožeče stranke, v pravdnem postopku pa je bila ugotovljena tudi lastninska pravica tožeče stranke.

9. Na dejstvo, da Š. okrog svojega objekta ne morejo niti hoditi niti voziti, pritožnica na ogledu ni opozorila, zato se to dejstvo na ogledu ni ugotavljalo. Ne gre za pravno odločilno dejstvo, saj dokazi potrjujejo, da je tožnica na to zemljišče, ki ga je celo priposestvovala, prihajala.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker odgovor na pritožbo k odločitvi ni pripomogel, je odločeno, da tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 155. čl. ZPP).