Jedro

Zgolj zato, ker naj bi skupno premoženje poleg nepremičnine predstavljalo še drugo premoženje, se preizkus izločitvene pravice ne more razširiti še na drugo premoženje, na katerem upnik - zakonec - izločitvene pravice ne uveljavlja. Upravitelj se namreč lahko izjavi le o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah.

Zakonodaja omogoča prijavo izločitvene pravice na premoženju, na katerem obstaja zastavna pravica. Taka prijava, čeprav brez ekonomskega interesa, pa ne more predstavljati zlorabe pravice do uveljavitve izločitvenega zahtevka.

Ali je napotitveni sklep pravilen ali ne, ni odločilnega pomena, saj ga, takega kot je, višje sodišče mora upoštevati.

Sodišče prve stopnje tudi ni nedovoljeno spreminjalo zahtevka. Zgolj zaradi jasnosti, na kar je opozorila tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je izrecno opredelilo, da se odločitvi nanašata na isto polovico nepremičnine, torej na polovico, ki pripada upnici M. J.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v 1. in 2. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (1.) ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja nad tožnikom St ... ne obstaja ločitvena pravica toženke na nepremičnini parc. št. ... k.o. X z ID znakom 000 do deleža ene polovice za zavarovanje terjatve 134.772,10 EUR, (2.) ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja nad tožnikom St ... obstaja izločitvena pravica upnice M. J. na nepremičnini iz 1. točke izreka, do deleža ene polovice, in (3.) tožnici naložilo povračilo stroškov toženke v znesku 2.550,70 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo, torej zoper 1. in 2. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da gre za porast primerov, ko vzame kredit en zakonec, zastavi nepremičnino, na katero banka vodi izvršbo, nato pa dolžnik vloži predlog za stečaj, kjer na delu nepremičnine zakonec prijavi izločitveno pravico, zato se v stečaju prodaja le polovica nepremičnine, druga pa v izvršbi; unovčenje je zato bolj dolgotrajno in dražje, vrednost pa nižja; ni pa zakonskih določb za skupno prodajo; kupec polovice pridobi predkupno pravico in izsiljuje, zakonec pa s tem nič ne pridobi; gre le za zavlačevanje postopka in eklatantno zlorabo procesnih pravic, kar zakonodaja omogoča. Nadalje še navaja, da bi začetek stečajnega postopka lahko predstavljal eno izmed izjemnih okoliščin, ki opravičujejo, da se zahtevek po stvarnopravni delitvi premoženja neposredno prevesi v civilno delitev – izplačilo denarnega zneska iz splošne stečajne mase; s tem bi se nepremičnina lahko prodala hitreje, za višjo ceno in z nižjimi stroški, del pa bi lahko šel v splošno stečajno maso; upravitelj bi lahko priznal izločitveno pravico na denarnem znesku splošne stečajne mase v ocenjeni višini vrednosti njenega deleža na celotnem premoženju zakoncev.

6. Zakonec stečajnega dolžnika sme prijaviti izločitveno pravico na kateremkoli premoženju stečajnega dolžnika, tudi pritožnik pa priznava, da gre pri nepremičnini vsaj za del skupnega premoženja (v skladu z 51. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Zgolj zato, ker naj bi skupno premoženje poleg nepremičnine predstavljalo še drugo premoženje, se preizkus izločitvene pravice ne more razširiti še na drugo premoženje, na katerem upnik – zakonec – izločitvene pravice ne uveljavlja. Upravitelj se namreč lahko izjavi le o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah (primerjaj 61. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 303. členom ZFPPIPP). Tudi v pravdi se o določenem premoženju, za katerega nobena pravdna stranka ne trdi, da spada v skupno premoženje, ne more odločiti. Denarni znesek (kot kupnino, zmanjšano za stroške prodaje) pa sme upravitelj priznati le, če je kot taka prijavljena; ko je prijavljena izločitvena pravica in to v roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka, izločitvena pravica še vedno obstaja, upravitelj pa ne more priznati nečesa, kar ni prijavljeno (primerjaj 299. člen ZFPPIPP). Pritožnik pa tudi sam priznava, da zakonodaja omogoča prijavo izločitvene pravice na premoženju, na katerem obstaja zastavna pravica. Taka prijava, čeprav brez ekonomskega interesa (ker polovica nepremičnine ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane terjatve), pa ne more predstavljati zlorabe pravice do uveljavitve izločitvenega zahtevka. Če se s tem škoduje upnikom, pa imajo ti druga pravna sredstva za uveljavitev odškodnine.

7. Ni sporno, da je sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bil upravitelj napoten, da vloži tako tožbo za prerekanje ločitvene pravice kot tožbo v zvezi s prerekano izločitveno pravico, pravnomočen. Kljub zahtevi pritožnika se višje sodišče o pravilnosti takega sklepa v tem postopku ne more izrekati. Pravnomočen sklep namreč velja za pravilnega in zakonitega. Pritožbene razloge, ki jih pritožnik v zvezi s tem uveljavlja, bi moral uveljaviti s pritožbo zoper sklep o napotitvi na pravdo. Ob tem pa mora višje sodišče presoditi le tiste navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ali je napotitveni sklep pravilen ali ne, pa ni odločilnega pomena, saj ga, takega kot je, višje sodišče mora upoštevati. Vse navedeno je bilo pritožniku dovolj pojasnjeno že v izpodbijani sodbi. Tudi napotitev v stečajnem postopku glede izločitvene pravice je bila izdana glede na ugotovitev (pa naj je pravilna ali ne, to je bila stvar stečajnega postopka), da je tožena stranka izločitveno pravico prerekala, tudi o tem pa ni več mogoče razpravljati zaradi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev.

8. Upravitelju pravni interes daje napotitveni sklep in mu tega zato v pravdi ni mogoče odreči zaradi pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev. Sodišče prve stopnje pa je tudi jasno navedlo, da polovica nepremičnine predstavlja skupno premoženje. Lastninska pravica iz naslova skupnega premoženja je pridobljena že v trenutku nakupa parcele za gradnjo in najkasneje v trenutku izgradnje nepremičnine, kar pa je bilo več let pred začetkom stečajnega postopka. Očitek, da naj se sodišče ne bi izjavilo o tem, kdaj je bila pridobljena izločitvena pravica in ali je ta obstajala v času odločanja, zato ni utemeljen.

9. Stečajno sodišče je očitno štelo, da je zaradi prerekanja izločitvene pravice s strani tožene stranke (tako je dojelo njeno pritožbo) potrebno v razmerju med stečajnim dolžnikom in pritožnikom ugotoviti obstoj izločitvene pravice. Ta je bila z izpodbijano sodbo tudi ugotovljena. To pa bo podlaga, na kateri bo stečajno sodišče lahko izdalo tudi še dodatni sklep o preizkusu terjatev glede prijavljene izločitvene pravice v skladu s prvim odstavkom 309. člena ZFPPIPP, ki bo nato izvršilni naslov za vknjižbo lastninske pravice M. J. (drugi odstavek 309. člena ZFPPIPP). Da predlaga izdajo takega sklepa, ima interes tudi tožena stranka, če tega ne bo storil že upravitelj (dovolj skrben upravitelj bi za to vsekakor poskrbel), saj bo le tako, da bo kot lastnica polovice nepremičnine vknjižena M. J., lahko tožena stranka začela izvršilni postopek v zvezi s to polovico nepremičnine zoper njo.

10. Sodišče prve stopnje tudi ni nedovoljeno spreminjalo zahtevka. Zgolj zaradi jasnosti, na kar je opozorila tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je izrecno opredelilo, da se odločitvi nanašata na isto polovico nepremičnine, torej na polovico, ki pripada upnici M. J. 11. S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so bile pomembne za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

12. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).