Jedro

Dejstvo, da je predlagatelj med postopkom za ureditev meje nepremičnino prodal, na njegovo aktivno legitimacijo v tem postopku ne vpliva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za sodno določitev meje med parc. št. A, B in C v lasti B.R. in parc. št. D v lasti C.K. ter parc. št. E v lasti M.K., zavrglo in postopek ustavilo. Stroške postopka je odmerilo na 95.518,50 SIT in odločilo, da jih trpi predlagateljica, predlagateljici pa je tudi naložilo, da je dolžna nasprotnima udeležencema plačati 22.495,00 SIT v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa. Odločitev je obrazložilo z ugotovitvijo, da je predlagateljica med postopkom odtujila nepremičnino, da ni več lastnica in posestnica nepremičnin, za katere predlaga določitev sodne meje, zato je zaključilo,da ni podana njena aktivna legitimacija za vodenje tega postopka.

Zoper sklep je vložila predlagateljica pritožbo. V pritožbi navaja, da je bila lastnica sporne nepremičnine do 23.12.1999, ko je nepremičnino prodala gospodu R., vendar to še ne pomeni, da lahko hiša ostane s tremi zidovi, medtem ko ima sosednja pet zidov. Gre za vrstne hiše. Ko je leta 1992 ugotovila, da njena vrstna hiša nima četrtega zidu, se ji je zdelo povsem normalno, da to uredi : najprej s pogovorom, nato pa na sodišču. Mislila je, da se bo zadeva, ki je enostavna, hitreje rešila. Hišo je kupila leta 1992, jo obnovila, zatem pa je bila prisiljena to hišo prodati zaradi problemov, ki jim ni bila kos. Eden od problemov je bil sosed K.C., ki se je polastil celega zidu njene hiše, kar je sodišče lahko ugotovilo na kraju samem. Sosed ni sprejel niti tega, kar so izmerili geometri.

Prepričana je, da ima vsaka vrstna hiša pravico do polovice zidu in oba gospodarja hiše imata dolžnost, da zid vzdržujeta. Imela je velike stroške s tem postopkom, zato zahteva, da ji nasprotna udeleženca povrneta polovico vseh stroškov, ki jih je imela v zvezi z ureditvijo meje. Po razveljavitvi prejšnje odločbe sodišče prve stopnje ni postopalo v skladu z napotilom pritožbenega sodišča, zato postopka ne more sedaj zavreči oziroma ga ustaviti, saj bi s tem nasprotniku ne bilo treba vrniti novemu gospodarju tisti del hiše oziroma skupnega zidu, ki nasprotniku K.C. ne pripada. Zahteva, da se pred takšno odločitvijo vsaj zasliši novega gospodarja B.R., zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 37. členu napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj so v ZNP urejena le najpomembnejša načela in tista pravila, ki se razlikujejo od pravil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločanju v tem nepravdnem postopku moralo uporabiti določbo 195. člena ZPP/77, ker je sklep bil izdan še v času veljavnosti ZPP iz leta 1977. Ta določba vsebuje pravilo za prav takšno situacijo, do katere je prišlo v konkretni zadevi, ko je predlagateljica v teku nepravdnega postopka za določitev meje odtujila nepremičnino. 195. člen ZPP namreč določa, da odtujitev stvari po nastanku litispendence povzroči spremembo le v materialnopravnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju. Zato v primeru, ko je stranka odtujila stvar, o kateri teče postopek, to ne vpliva na njen položaj v postopku. Od odsvojitve stvari dalje stranka postopka ne vodi za svojo, ampak za tujo (odstopljeno) materialno pravico. Pravico voditi postopek v svojem imenu za tujo materialno pravico pa ima po tej izrecni zakonski določbi. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da predlagateljica izpostavlja prav okoliščine, ki so po gornji zakonski določbi odločilne za vodenje postopka, saj opozarja, da je nepremičnino odtujila šele po razveljavitvi prve odločbe, da se postopek nerazumno dolgo vleče in je v vmesnem času (torej po litispendenci) prišlo do odtujitve nepremičnine, vztraja pa še vedno na določitvi meje oziroma zahteva pred odločitvijo vsaj pritegnitev novega lastnika v postopek. Vsem tem pritožbenim navedbam je treba pritrditi, ker imajo podlago v podatkih spisa, glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo pa je zmoten zaključek, da predlagateljica po odtujitvi nepremičnine ni aktivno legitimirana, zato je pritožbeno sodišče moralo pritožbi predlagateljice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje.

V ponovnem postopku bi kazalo pritegniti v postopek tudi novega lastnika predlagateljičine nepremičnine, kot predlaga predlagateljica in v primeru, če privolita oba udeleženca v vstop novega lastnika, se lahko postopek konča med novim lastnikom in nasprotnima udeležencema, seveda le, če bo tudi naslednik v to privolil. Naslednik namreč nima ne pravice ne dolžnosti avtomatično vstopiti v postopek. Za vstop je torej potreben sporazum obeh udeležencev tega postopka in predlagateljičinega naslednika. Če takšnega sporazuma ne bo, bo moralo sodišče o predlogu predlagateljice meritorno odločiti.

Pravilno pa bo moralo odločiti tudi o stroških postopka, saj predlagateljica v pritožbi utemeljeno opozarja na okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, so pa za pravilno odločitev pomembne.