Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik glede na to, da zatrjuje negativna dejstva, dokazov zanje ne more predložiti.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi, opr. št. I 2000/08055, z dne 10.5.2000, razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da vsebina dolžnikovega ugovora ni v skladu z določilom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugovoru niso predloženi dokazi oziroma ni predlagana izvedba kakršnegakoli dokaza za navajana dejstva. Zato bi sodišče v skladu s 5. odstavkom 62. člena ZIZ moralo dolžnikov ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v celoti in odloči o ugovoru dolžnika kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. 2. odstavek 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in odločilo, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Dolžnik namreč v ugovoru sklep o izvršbi izpodbija v celoti. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa je dolžnikov ugovor šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, s katerim ga utemeljuje. Tako je navedel, da ni v nikakršnem pogodbenem ali drugačnem razmerju z upnikom, da z njim ni sklenil nobene pogodbe in da sploh ni naročnik upnika. Izrazil je tudi domnevo, da je nekdo sklenil pogodbo v njegovem imenu, ker so mu bili v marcu 1999 ukradeni osebni dokumenti. Dolžnik pa glede na to, da zatrjuje negativna dejstva, dokazov zanje ne more predložiti. Sodišče prve stopnje je torej materialno pravo uporabilo pravilno. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.