Jedro

Posledici, ki sta po poškodbi ostali tožniku, sta zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in deformacijo petnice po kompresivnem zlomu. Pri teh dveh posledicah ni nujno, da nastopata istočasno. Če bi bili posledici v vsakem primeru povezani in bi se njuni oceni invalidnosti medsebojno izključevali, bi moral biti tak posebni pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti glede teh dveh posledic določen v tabeli invalidnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo zneska 1,022.091,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 968.130,00 SIT od dne 6.5.1997 do plačila in od zneska 53.961,60 SIT od 19.8.1998 dalje ter pravdnih stroškov v znesku 334.268,21 SIT, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik je plačilo zavarovalnine zahteval iz naslova nezgodnega zavarovanja po polici št. 12106 S. t., in sicer kot neplačano razliko med ocenjeno in izplačano invalidnino, torej za preostalih 15,5% v višini 968.130,00 SIT in 155.727,00 SIT dnevne odškodnine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je izvedenec pravilno ocenil, da obstoji zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje ter da je delo precizno opravil, saj je od možnih 20% določil le 18%. Podroben pregled izvedenskega dela ne daje opore za pritožbeno trditev tožene stranke, da je izvedenec katerokoli škodno posledico upošteval dvakrat. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da sta stališči obeh sodišč glede pripomb oziroma pritožbenih navedb (o delu izvedenca) materialnopravno zmotni. Pri oceni stopnje invalidnosti gre za pravilno uporabo tabele invalidnosti, ki predstavlja pravni- standard in pravno podlago za odločanje v tej zadevi. Višina oziroma odstotek invalidnosti, ki jo ugotovi izvedenec medicinske stroke, zato ne more biti nekaj dokončnega. Sodišče je tisto, ki bi moralo strokovne ugotovitve posameznega izvedenca umestiti v tabelo invalidnosti in določiti odstotek invalidnosti. Takšno stališče so potrdili izvedenci, katerih primarna naloga je ugotavljanje poškodb in njihovih posledic, med tem ko s procentom invalidnosti v medicinski stroki ne "operirajo". Sodišče bi moralo biti na preizkus izvedenskega mnenja še posebej pozorno ob pripombah stranke, ne pa teh pripomb pavšalno oceniti kot nekonkretne in presplošne ter zavrniti vse njene dokazne predloge. Tudi v tej zadevi je tožena stranka že v pripravljalni vlogi z dne 13.2.2001, in kasneje v pritožbi, podrobno in konkretno razložila svoje pomisleke v mnenje izvedenca W. Ker je ta izvedensko mnenje izdelal nestrokovno in površno, je predlagala, da sodišče angažira novega izvedenca medicinske stroke. Zaradi razsvetlitve celotne zadeve tožena stranka povzema svoje pripombe tudi v reviziji. Izvedenec je namreč pri oceni po točki 218 in po točki 213 tabele invalidnosti upošteval inverzijo in everzijo. Upošteval ju je torej dvakrat, kar ni spremljivo: če bi ju upošteval pri točki 218 (deformacija petnice po kompresivnem zlomu), bi invalidnost po 213. točki lahko ocenil le kot 213.a. - zmanjšano gibljivost lažje stopnje (do 10%), če pa bi ju upošteval po točki 213, ocena invalidnosti po točki 218 ne bi prišla v poštev. Izvedensko mnenje je nestrokovno in površno, saj izvedenec ni pojasnil, kako je prišel do ocenjenega odstotka invalidnosti.

Pretežni del izvedenskega mnenja je namenjen ocenjevanju negmotne škode, kar ni stvar te pravde. V okviru negmotne škode je izvedenec mimogrede ocenil še invalidnost pri tožniku.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju s Splošnimi pogoji in invalidnostno tabelo kot njenim sestavnim delom ter določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o nezgodnem zavarovanju. Z zavarovalno pogodbo so sporazumno določene oblike in stopnje prizadetosti, pri katerih upravičenec pridobi pravico do izplačila invalidnine. Da lahko sodišče ugotovi, ali in kakšna invalidnina pripada posameznemu upravičencu, so potrebne ustrezne dejanske ugotovitve glede zavarovančevih posledic po poškodbi. Pri ugotavljanju trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode je torej podlaga za ustrezno pravno presojo v dejanskih ugotovitvah strokovne narave. Če sodišče presodi, da je za ugotovitev pravno relevantnih dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede za ugotovitev teh okoliščin dokaz z izvedencem (243. člen ZPP).

Izvedenec poda sodišču svoja zapažanja glede poškodb, ki jih je zavarovanec utrpel v škodnem dogodku in glede nastalih posledic.

Sodišče na podlagi ugotovitev glede nastalih okvar in mnenja o njihovi stopnji nato pravno presodi, ali in za kakšno stopnjo trajne izgube splošne delovne sposobnosti gre. Pri tem mora seveda upoštevati, da se stopnja trajne izgube splošne delovne sposobnosti določa na podlagi invalidnostne tabele, kjer so bili, v skladu z dogovorom med strankama, vnaprej opredeljeni odstotki invalidnosti glede na možne stopnje posledic.

V konkretnem primeru je bilo na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da je zavarovanec v poškodbi utrpel: odprt zlom desne goleni I. stopnje, zdrobljen odprt zlom desne petnice I. stopnje in odkrhnjenje stiloidnega nastavka leve podlahtnice. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega na nižjih stopnjah, izhaja, da so bile tožnikove okvare po poškodbi: deformacija petnice po kompresivnem zlomu, zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in omejena gibljivost zapestnega sklepa lažje stopnje. To so dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki imajo podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca medicinske stroke.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je bilo tudi materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno. V reviziji ponovno poudarjeni posledici, to sta zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in deformacija petnice po kompresivnem zlomu, ki naj bi bili pretirano ocenjeni, sta v tabeli invalidnosti navedeni v poglavju "golen" pod točko 213.c in 218. Pri teh dveh posledicah ni nujno, da nastopata istočasno. Ali povedano malo drugače: deformacija petnice ni nujno in v vsakem primeru povezana z zmanjšano gibljivostjo skočnega sklepa. Če bi bila, bi tožena stranka v tabeli invalidnosti v točkah 213.c in 218 morala določiti poseben pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti po teh dveh točkah, kot je tak posebni pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti po točkah 5 in 18 določila pri poškodbi glave.

Ker se po vsem obrazloženem oceni invalidnosti glede posledic po točkah 213.c in 218 med seboj ne izključujeta, je bila tudi po presoji revizijskega sodišča ocena invalidnosti pri tožniku določena v skladu s stopnjami posledic, predpisanimi v tabeli invalidnosti. Zato revizijski očitek njene zmotne uporabe ni utemeljen. Revizijsko sodišče še dodaja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni predlagala dodatnega zaslišanja izvedenca, kot to za odpravo zatrjevanih nepravilnosti v izvedenskem mnenju nalaga ZPP (tretji odstavek 254. člena ZPP), niti ni v pritožbi uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, ki je sprejelo oceno odstotka invalidnosti, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ki tudi tako upošteva tabelo invalidnosti, materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabilo.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni utemeljen, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o revizijskih stroških je zajeta v zavrnilnem izreku odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).