Jedro

Predmetni stanovanji predstavljata zaključeni stanovanjski enoti. Povsem sprejemljiva je ugotovitev, da brez znatnejših prilagoditev ne bi mogli nastati (v teh stanovanjih) še dve novi stanovanjski enoti, ki bi po površini ustrezali solastniškemu deležu predlagateljice (z ustrezno ločenim vhodom, vsemi inštalacijami, ipd). Še večji obseg posegov in sprememb pa bi bil potreben, da bi se te novonastale enote povezale s stanovanjem št. 3. Podrobnejše izračunavanje s tem povezanih stroškov ni bilo potrebno. Brez soglasja vseh solastnikov, ki v konkretnem primeru ni podano, predlagana fizična delitev ni dopustna.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina - posamezni del št. 1 v stavbi št. 3679 k.o. S (v nadaljevanju stanovanje št. 1), ki je v solasti predlagateljice do ¼ in druge nasprotne udeleženke do ¾, razdeli tako, da ga prejeme v izključno last druga nasprotna udeleženke. Nepremičnino - posamezni del št. 2 v stavbi št. 3679 k.o. S (v nadaljevanju stanovanje št. 2), ki je v solasti predlagateljice do ¼ in prve nasprotne udeleženke do ¾, pa je razdelilo tako, da ga prejeme v izključno last prva nasprotna udeleženke (I. točka izreka). Prvi nasprotni udeleženki je naložilo, da mora predlagateljici plačati znesek 52.920,00 EUR, drugi nasprotni udeleženki pa je naložilo, da mora predlagateljici plačati znesek 38.400,00 EUR, vse s pripadajočimi obrestmi (II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo o zakoniti zastavni pravici na predmetnih nepremičninah v korist predlagateljice, do celotnega plačila navedenih zneskov. Na koncu je ugotovilo, da znašajo skupni stroški tega postopka 557,31 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje tako predlagateljica kot nasprotni udeleženki, po pooblaščencih.

3. Predlagateljica se pritožuje zoper celoten sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da je materialnopravno zmoten zaključek, da predlagana fizična delitev ni možna. Ta odločitev je strokovno nepodprta, neutemeljena in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je brez ustrezne utemeljitve zavrnilo predlog predlagateljice za postavitev drugega izvedenca gradbene stroke in dopolnitev mnenja z izvedencem arhitektom. Mnenje izvedenca je bilo nepopolno in nestrokovno, kljub dopolnitvi, ki jo je podal. Stališče, da je na prvi pogled očitno, da so za fizično delitev stanovanj potrebna obsežna gradbena dela, je zmotno in nepravilno. Predlagana fizična delitev ne bi predstavljala rekonstrukcije objekta, temveč vzdrževalna dela (in preprosta dela za ureditev okolice). Izvedenec je s pripombami o čustvenem naboju presegel svoja pooblastila in kompetence, kar poraja dvom v njegovo kredibilnost in nepristranskost. Zaključek glede nefunkcionalnosti stanovanj v primeru fizične delitve je sodišče prve stopnje podalo brez strokovnih podlag in znanja (brez izvedenca arhitekta) oziroma v nasprotju s stroko. Enako velja glede ocene stroškov, ki jih je izvedenec podal le "približno". Bistveno je, ali je bila delitev fizično možna v letih 2005 oziroma 2012, torej pred (nezakonitimi) vlaganji prve nasprotne udeleženke. Nasprotuje tudi ocenjeni vrednosti nepremičnin. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Nasprotni udeleženki pa izpodbijata sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka, kjer je bilo odločeno o višini nadomestila, ki sta ga dolžni plačati predlagateljici. Navajata, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da so bili udeleženci soglasni, da se nepremičnina oceni po stanju pred vlaganji (po stanju iz leta 2005). Stališče, da si je predlagateljica tekom postopka pač premislila in ni več soglašala s tako cenitvijo, je napačno in neutemeljeno. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje prisodilo predlagateljici nekaj, da ni dedovala po svojem pokojnem očetu, in po stanju, ki ga sama ni vzpostavila ali pri njem sodelovala. Predlagata ustrezno spremembo (znižanje) dosojenega nadomestila. Priglasili sta pritožbene stroške.

5. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnih udeleženk, slednji pa sta odgovorili na njeno pritožbo. Udeleženke so priglasile stroške podanih odgovorov.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe predlagateljice

7. Iz spisovnega gradiva izhaja, da sta predmet delitve dve stanovanji v stavbi v K. Prvo stanovanje (stanovanje št. 1) se nahaja v kleti (oziroma pritličju) in meri 96 m2, drugo stanovanje (stanovanje št. 2) pa se nahaja v pritličju (oziroma prvem nadstropju) in meri 132,30 m2. Delež predlagateljice znaša ¼, delež prve nasprotne udeleženke (na stanovanju št. 2) oziroma druge nasprotne udeleženke (na stanovanju št. 1) pa ¾. V omenjeni stavbi se nahaja še tretje stanovanje (v prvem oziroma drugem nadstropju), ki je v izključni lasti predlagateljice in ni predmet tega postopka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dodelilo stanovanje št. 1 v izključno last drugi nasprotni udeleženki ter ji naložilo, da mora predlagateljici plačati znesek 38.400,00 EUR. Stanovanje št. 2 pa je dodelilo prvi nasprotni udeleženki ter ji naložilo, da mora predlagateljici plačati 52.920,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno štelo, da fizična delitev teh stanovanj, za katero si prizadeva predlagateljica, ni izvedljiva. Ta zaključek temelji na konsistentnem in prepričljivem mnenju izvedenca ter neposrednih ugotovitvah na ogledu. Ne drži, da je strokovno nepodprta in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje ugotovitve izvedenca napačno povzelo in jih nepravilno tolmačilo. Predmetni stanovanji predstavljata zaključeni stanovanjski enoti. Povsem sprejemljiva je ugotovitev, da brez znatnejših prilagoditev ne bi mogli nastati (v teh stanovanjih) še dve novi stanovanjski enoti, ki bi po površini ustrezali solastniškemu deležu predlagateljice (z ustrezno ločenim vhodom, vsemi inštalacijami, ipd). Še večji obseg posegov in sprememb pa bi bil potreben, da bi se te novonastale enote povezale s stanovanjem št. 3. Tega zaključka pritožba ne uspe omajati. Podrobnejše izračunavanje s tem povezanih stroškov ni bilo potrebno. Brez soglasja vseh solastnikov, ki v konkretnem primeru ni podano, torej predlagana fizična delitev ni dopustna.

8. V kontekstu navedenega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi bilo dodatno angažiranje izvedenca arhitekta (ki bi izdelal projekt preureditve obstoječih stanovanjskih enot) nepotrebno. Pritožbeni očitek, da je bil ta dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen, ne drži. Zatrjevana kršitev pravic iz 22. člena Ustave ni podana. Pravno nerelevantne so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na fizično deljivost predmetnih nepremičnin pred vlaganji prve nasprotne udeleženke. Pravilno je namreč stališče izpodbijanega sklepa, da je v delitvenem postopku odločilno sedanje stanje, ne glede na to, ali je pred tem prišlo do vlaganj enega od solastnikov. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, zakaj je sledilo mnenju izvedenca. Tehtnih razlogov, ki bi omajali njegovo mnenje oziroma njegovo strokovnost in kredibilnost, predlagateljica ni uspela izkazati. Pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti drugega izvedenca gradbene stroke, ni utemeljeno. Prav tako ne drži, da o tem predlogu ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je ob tem navedlo, da pri izvedencu ni zasledilo niti okoliščin, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost. V zvezi s tem je pravilno dodalo, da zaključka o njegovi prostranosti ni mogoče sprejeti zgolj zaradi tega, ker je v svojem mnenju zapisal, da gre za primer, povezan z močnim osebnim čustvenim doživljanjem strank. Drugačno pritožbeno naziranje ne prepriča. Glede tržne vrednosti predmetnih nepremičnin je pritožnica zgolj navedla, da je v zvezi s tem grajala izvedensko mnenje (zaradi določenih pomanjkljivosti, nedoslednosti in nestrokovnosti) in predlagala dopolnitev. Vendar pa v pritožbi ni podala nobenih konkretnih navedb, zakaj nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, ki je štelo, da ocenjene tržne vrednosti ni uspela izpodbiti. Konkretizirano prav tako ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje glede zakonite zastavne pravice ter glede skupnih stroškov postopka. Neutemeljen je tudi očitek glede zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava.

Glede pritožbe nasprotnih udeleženk

9. Kot navedeno, je sodišče prve stopnje predmetni nepremičnini dodelilo v izključno last nasprotnima udeleženkama ter jima hkrati naložilo, da plačata predlagateljici vrednost njenega solastniškega deleža. Pri tem je sledilo cenitvi izvedenca (cenilca), ki je sedanjo tržno vrednost stanovanje št. 2 ocenil na 211.680,00 EUR, sedanjo tržno vrednost stanovanja št. 1 pa na 153.600,00 EUR. Ob tem je pravilno pojasnilo, da mora upoštevati in opraviti delitev glede na sedanje stanje in vrednost nepremičnine. Vrednost pred vlaganji lahko upošteva le tedaj, če o tem obstaja (izrecno in jasno) soglasje solastnikov. V konkretnem primeru predlagateljica s tem ni soglašala, kar izhaja iz vsebine zapisnika naroka z dne 6. 10. 2020. Pritožbeno sklicevanje na njeno soglasje na naroku dne 5. 4. 2019 ni utemeljeno, saj je bilo dano – kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje – v smislu zahtevane fizične delitve nepremičnine, ne pa za primer delitve z izplačilom udeleženke. Poleg tega sta nasprotni udeleženki na naroku dne 6. 10. 2020 izrazili pripravljenost, da predlagateljici izplačata njen delež po sedanji vrednosti nepremičnin. Odločitve glede višine nadomestila nista uspeli izpodbiti.

10. Pritožbi torej nista utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo ter na podlagi 353. v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP izpodbijani sklep potrdilo.

11. Odločitev v drugi točki izreka temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.