Jedro

Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je lastnik parcel št. 377/2 in 377/3 k.o. ..., in da mu je toženec dolžan izdati zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri navedenih parcelah lahko vknjižila lastninska pravica na njegovo ime.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka, potrdilo pa je odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem dajatvenem delu.

3. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje. Navaja, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in pravne varnosti, kajti v obravnavanem primeru gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča kakor tudi od prakse drugih višjih sodišč. V konkretnem primeru je drugostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, v postopku pred sodiščem druge stopnje pa je bila tudi storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče druge stopnje napačno materialnopravno utemeljuje, da tožencu ni uspelo izpodbiti domneve o dobrovernosti tožnika, pač pa je ravno obratno, tožencu je to uspelo, tožnik pa ni uspel dokazati 30 letne posesti parcel. Predlaga, da vrhovno sodišče revizijo zoper sodbo druge stopnje dopusti.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nadaljevanju zakon postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Tem formalnim pogojem pa predlagatelj ni zadostil. V predlogu je sicer prepisano zakonsko določilo prvega odstavka 367.a člena ZPP, vendar pa v nadaljevanju predloga pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločilo vrhovno sodišče, predlagatelj ni opredelil. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev vrhovnega sodišča, pa je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln. Zatrjevanje sicer dopustnih revizijskih razlogov (konkretno zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) tega ne more nadomestiti, sicer pa dejansko skuša predlagatelj preko njih ponovno doseči presojo dejanskih ugotovitev in dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje, kar pa v revizijskem postopku sploh ni več dopustno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.