Jedro

Med strankama je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki priznala stroške, nastale s pripombami na zapisnik v višini, ne pa celotnega zneska po računu, ki ga je pripombam priložil pooblaščenec tožeče stranke.

Po 28. členu Pravilnika se stranki povrnejo le dejanski stroški zastopanja, ki pa jih je mogoče ugotoviti in o njih presojati le, če so specificirani in izkazani. V računu, ki ga je pripombam priložila tožeča stranka in s katerim je uveljavljala zahtevek za povračilo stroškov, pa je bil preciziran zgolj zahtevek "priprave pripomb", navedba "sodelovanje v davčnem postopku" pa je splošna do te mere, da ni mogoče razbrati, kakšne stroške je s tem želela uveljavljati tožeča stranka.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. DT 4250-403/2021-9 z dne 14. 1. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), delno ugodila zahtevku davčnega zavezanca A., d.o.o., ... (v nadaljevanju tožeča stranka) za povrnitev stroškov postopka, ki so nastali v zvezi s pripombami na zapisnik, št. DT 4250-403/2021-2 z dne 26. 3. 2021 (v nadaljevanju zapisnik), in določila, da se mu vrnejo stroški postopka v znesku 660,00 EUR, povečani za 22 % DDV, skupaj torej v višini 805,20 EUR (1. točka izreka), v preostalem delu pa je zahtevek za povrnitev stroškov zavrnila (2. točka izreka). Določila je še, da se bo vračilo stroškov izvršilo v breme državnega proračuna v roku 30 dni na transakcijski račun tožeče stranke (3. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (4. točka izreka) in da davčnemu organu posebni stroški niso nastali (4. točka izreka).

2.V obrazložitvi svoje odločitve prvostopenjski organ pojasnjuje, da je pri tožeči stranki opravil nadzor obračuna davčnih odtegljajev za obdobje december 2019 v delu, ki se nanaša na izplačilo dohodkov, podobnih dividendam. O ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik, na katerega je tožeča stranka po pooblaščeni družbi B., d.o.o., ... (v nadaljevanju pooblaščenec) podala pripombe in priglasila povračilo stroškov postopka. Prvostopenjski organ je pripombe v celoti upošteval in postopek nadzora s sklepom, št. 4250-403/2021-6 z dne 21. 12. 2021, ustavil ter določil, da bo o stroških postopka odločil s posebnim sklepom. Tožeča stranka je v prilogi k pripombam priložila račun pooblaščenca št. 210123 z dne 8. 4. 2021 (v nadaljevanju račun) za znesek 3.086,60 EUR, skupaj z DDV, ki ga je razumeti kot konkretizacijo zahteve za povračilo stroškov postopka, in sicer za sodelovanje v davčnem postopku in pripravo pripomb na zapisnik.

3.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da stroške v davčnem postopku ureja 79. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki v tretjem odstavku določa, da stroški davčnega postopka, če se je ta končal ugodno za zavezanca, bremenijo davčni organ. Pri odmeri stroškov je prvostopenjski organ upošteval še šesti del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z 28. členom Pravilnika se pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po pravilih tega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Ker pooblaščenec tožeče stranke ni odvetnik, mu je prvostopenjski organ dne 22. 12. 2021 poslal poziv, da sporoči, ali je član stanovskega združenja in priloži ustrezna pravila tega združenja, hkrati pa je bil tudi pozvan k predložitvi stroškovnika ter navedbi transakcijskega računa, na katerega se bo izvršilo vračilo stroškov. Pooblaščenec se je odzval z dopisom z dne 29. 12. 2021, v katerem je navedel, da je član GZS - Zbornice računovodskih servisov, ki pa zaradi zahteve ATVP nima več aktivne tarife, ki bi lahko bila podlaga za oblikovanje cen. Enako je to ugotovil tudi prvostopenjski organ z vpogledom spletne strani Gospodarske zbornice Slovenije. Pooblaščenec je sporočil še zahtevani transakcijski račun zaradi nakazila stroškov.

4.Prvostopenjski organ navaja, da je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka, ki se je po vloženih pripombah zanjo končal ugodno, zahtevek za povračilo stroškov pa je v pripombah na zapisnik uveljavljala pravočasno. Sklicuje se na tar. št. 28 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki določa, da se v upravnem postopku v ocenljivih zadevah pri vračilu stroškov upošteva število točk po 1. točki tar. št. 18, s tem da je za pravne osebe določena zgornja omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore. Davčni postopek nadzora nad tožečo stranko se je vodil za njene davčne odtegljaje v višini 90.602,12 EUR, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke, ki je 0,60 EUR, pomeni, da znaša vrednost predmeta obravnave 151.003,53 točk. Ker gre za pripombe na zapisnik, se na podlagi 1. točke tar. št. 18 OT za vrednost predmeta nad 120.000 do 160.000 točk ugotovi vrednost nagrade 1.110 točk ali 660,00 EUR. Temu znesku je treba prišteti še 22 % DDV, tako da znašajo priznani stroški 805,20 EUR.

5.Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. DT-499-05-23/2022-2 z dne 31. 5. 2023, zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi smiselno povzema potek davčnega postopka nadzora in vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navaja, da je prvostopenjski organ obravnaval stroške, ki jih je tožeča stranka priglasila v pripombah na zapisnik, kot stroške sodelovanja v davčnem postopku in pripravo pripomb. Kot pravilno v pritožbi opozarja tožeča stranka, je priglašene stroške smiselno obravnavati po prvi alineji 1. točke tar. št. 29 OT, ki zajema pripombe za zapisnik po opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa, in ne po prvi alineji 1. točke tar. št. 28 OT, kot je bilo to upoštevano v izpodbijanem sklepu. To pa na odločitev v zadevi ne vpliva, saj je vrednost storitev v obeh primerih enaka.

6.Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik v pritožbi dodatno uveljavljal stroške prve obrazložene vloge z dne 7. 12. 2020, druge obrazložene vloge z dne 8. 12. 2020 in tretje obrazložene vloge z dne 4. 2. 2021, vse po 2. točki tar. št. 28 OT, kar pa ni utemeljeno. Tožeča stranka je namreč te stroške v pritoži priglasila prvič, četudi jo je prvostopenjski organ pozval k priglasitvi vseh stroškov v dopisu z dne 22. 12. 2021. Tožnik te stroške torej uveljavlja po zakonskem roku iz 116. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je za njihovo uveljavljanje prekludiran, zato njihova vsebinsko podrobnejša presoja ni potrebna. Ne glede na to, pa drugostopenjski organ glede na navedbe tožeče stranke v pritožbi dodaja, da je verjetno, da je davčni organ najprej vodil ločen davčni postopek v zvezi z davčnim nadzorom vloženih davčnih napovedi fizičnih oseb, kar pa ni predmet postopka davčnega nadzora obračuna davčnih odtegljajev tožeče stranke za mesec december 2019, v zvezi s katerim se presojajo stroški. Tudi kolikor bi šlo za isti postopek in ob pogoju, da je tožeča stranka sporne stroške priglasila pravočasno, je po presoji drugostopenjskega organa treba šteti, da so ti stroški zajeti v 1. točki tar. št. 29 OT kot druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa.

7.Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, da zaradi kršitve materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

8.Tožeča stranka meni, da sta za povračilo stroškov v njenem davčnem postopku merodajni tar. št. 28 in 29 OT, ki sta vrednostno enaki. Pri tožeči stranki se je davčni postopek začel v smislu običajnega davčnega (upravnega) postopka in se nadaljeval kot nadzor obračuna davčnih odtegljajev. Tudi če bi se celoten postopek vodil kot davčni nadzor, gre v smislu vseh izvedenih in potrebnih dejanj za kombinacijo obeh postopkov in zato meni, da je pri odmeri stroškov treba upoštevati obe tarifni številki.

9.Lastnik in direktor tožeče stranke je bil dne 1. 12. 2020 pozvan, da finančnemu kontrolorju predloži dodatne dokumente in pojasnila, kar je v nadaljevanju predstavljalo podlago za nadzor davka. Dne 7. 12. 2020 je pooblaščenec tožeče stranke s prvo obrazloženo vlogo poslal prvostopenjskemu organu zahtevano dokumentacijo in obrazložitev, naslednjega dne pa z drugo obrazloženo vlogo še drugo dokumentacijo z dodatnimi pojasnili. Dne 2. 2. 2021 je finančni kontrolor poslal tožeči stranki zahtevo po predložitvi dokumentov, vezanih na davčni postopek, ki pa je v teku zadeve spremenil naslovnika, to je na tožečo stranko in ne več na njenega lastnika. Lastnik tožeče stranke zato v nadaljevanju postopka ni mogel več sodelovati, niti mu ni bilo omogočeno povračilo stroškov v zvezi s tem. Pooblaščenec tožeče stranke je nato v tretji pripravljalni vlogi podal pojasnila v zvezi z zahtevkom tožene stranke. Tožeča stranka zato uveljavlja, da so bile v prvem delu postopka predložene tri obrazložene vloge na podlagi pozivov davčnega organa, ki se vrednotijo po 2. točki tar. št. 28 OT.

10.Pooblaščenec je po prejemu zapisnika nanj podal pripombe, ki so del stroškov po 5. točki tar. št. 28 OT. Tožeča stranka meni, da tožena stranka pri upoštevanju stroškov ne more teh obravnavati na način, kot da je bila v postopku podana le ena vloga. Pooblaščenec v davčnih postopkih ni sestavljal stroškovnika na podlagi OT, je pa v svoji ceni upošteval vsa opravila in komunikacijo z davčnim organom za potrebe davčnega postopka, v katerem je tožeča stranka uspela. Tožeči stranki bi tožena stranka zato morala povrniti naslednje stroške: za prvo obrazloženo vlogo 1.100 točk ali 660,00 EUR, za drugo obrazloženo vlogo 550 točk ali 330,00 EUR, za tretjo obrazloženo vlogo 550 točk ali 330,00 EUR in za pripombe na zapisnik 1.100,00 točk ali 660 EUR ali 1.375 točk (825,00 EUR).

11.Navedba drugostopenjskega organa, da so bili ti stroški uveljavljani naknadno, ne drži, saj so bili v celoti uveljavljani že z zahtevkom za povračilo stroškov in zajeti v računu pooblaščenca. Ni res, da jih je tožeča stranka prvič specificirano uveljavljala šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pač pa z zahtevkom, ki ga je obravnaval prvostopenjski organ. V pritožbi so bili stroški konkretno specificirani, s specifikacijo pa se je dokazalo, da bi morali biti vrnjeni v skupnem znesku najmanj 1.980,00 EUR, brez DDV, in ne le v odmerjenem znesku. Tožena stranka je torej z izpodbijanim sklepom tožeči stranki priznala za 1.174,80 EUR stroškov postopka premalo.

12.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe ter vztrajala pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb, sodišču pa predlagala, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

13.Tožba ni utemeljena.

14.Med strankama ni sporno, da je tožena stranka pri tožeči stranki opravila nadzor obračuna davčnih odtegljajev za obdobje december 2019 v delu, ki se nanaša na izplačilo dohodkov, podobnih dividendam. O nadzoru je sestavila zapisnik, na katerega je tožeča stranka po pooblaščencu podala pripombe. S pripombami je priglasila stroške, ki so ji nastali v postopku davčnega nadzora v višini 2.530,00 EUR, brez DDV. Pripombam je priložila vlogo z dne 4. 2. 2021, s katero je prvostopenjskemu organu predložila zahtevano dokumentacijo s pojasnili, priložila pa še račun št. 210123 z dne 8. 4. 2021 za znesek 2.530,00 EUR brez DDV, oziroma 3.086,60 EUR z 22 % DDV. Ta račun je pooblaščenec izdal tožeči stranki z opredelitvijo storitve "sodelovanje v davčnem postopku in priprava pripomb na zapisnik št. DT 4250-403/2021-2 z dne 26. 3. 2021". Med strankama ni sporno, da je prvostopenjski organ pripombe v celoti upošteval in postopek nadzora s sklepom, št. 4250-403/2021-6 z dne 21. 12. 2021, ustavil ter določil, da bo o stroških postopka odločal s posebnim sklepom.

15.Prvostopenjski organ je pooblaščenca tožeče stranke s pozivom, št. DT 4250-403/2021-7 z dne 22. 12. 2021, pozval, naj dopolni zahtevek za povračilo stroškov, nastalih zaradi sodelovanja v davčnem postopku in priprave pripomb na zapisnik, in sicer z naslednjimi podatki: da se izjavi, ali je član stanovskega združenja, registriranega v Sloveniji ter naj predloži ustrezna pravila tega stanovskega združenja za odmero stroškov; da predloži vse stroškovnike, ki morajo biti specificirani, na podlagi katerih zahteva plačilo stroškov v zadevi; da navede bančni račun za izvršitev vračila stroškov. Na poziv prvostopenjskega organa se je pooblaščenec tožeče stranke odzval z vlogo z dne 29. 12. 2021. Zapisal je, da je član GZS - Zbornice računovodskih servisov, ki pa zaradi zahteve ATVP nima več aktivne tarife, ki bi lahko bila podlaga za oblikovanje cen. V nadaljevanju je navedel, da se ne strinja s pogojevanjem odmere stroškov davčnega postopka s članstvom v stanovskem združenju in predstavlja svoja stališča glede uporabe Pravilnika in ZDavP-2 v zvezi s tem. Dodal je, da meni, da je treba priznati stroške sodelovanja v davčnem postopku v obračunanem znesku oziroma najmanj v znesku, ki ustreza zneskom iz odvetniške tarife, sporočil pa je še transakcijski račun za nakazilo priznanih stroškov.

16.Sodišče meni, da je pri odmeri stroškov, ki nastanejo davčnemu zavezancu v davčnem postopku, treba izhajati tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2, ki določa, da gredo stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled, v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno. V obravnavani zadevi ni dvoma, da se je postopek za tožečo stranko, ki jo je zastopal pooblaščenec, končal ugodno in da gredo zato stroški, ki so ji nastali, v breme davčnega organa.

17.Podlago za odmero stroškov davčnega postopka podrobneje ureja Pravilnik, ki v 28. členu določa, da se pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža. Med strankama ni sporno, da je pooblaščenec tožeče stranke član GZS - Zbornice računovodskih servisov, da pa to združenje nima pravil o obračunu stroškov, ki nastanejo strankam v davčnem postopku. Tožena stranka je zato po presoji sodišča ravnala pravilno, da je kot podlago za odločanje upoštevala OT.

18.Med strankama je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki priznala stroške, nastale s pripombami na zapisnik v višini 805,20 EUR (660,00 EUR + 22 % DDV), ne pa celotnega zneska po računu, ki ga je pripombam priložil pooblaščenec tožeče stranke. S tako odločitvijo soglaša tudi sodišče. Kot je že bilo zapisano, se po 28. členu Pravilnika stranki povrnejo le dejanski stroški zastopanja, ki pa jih je po presoji sodišča mogoče ugotoviti in o njih presojati le, če so specificirani in izkazani. V računu, ki ga je pripombam priložila tožeča stranka in s katerim je uveljavljala zahtevek za povračilo stroškov, pa je bil preciziran zgolj zahtevek "priprave pripomb", navedba "sodelovanje v davčnem postopku" pa je po presoji sodišča splošna do te mere, da ni mogoče razbrati, kakšne stroške je s tem želela uveljavljati tožeča stranka. Prvostopenjski organ je tožečo stranko s pozivom z dne 22. 12. 2021 po mnenju sodišča zato pravilno seznanil, da drugi odstavek 140. člena ZUP določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti; če pa tega ne stori sama, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek - nato pa jo med drugim pozval, da v roku 8 dni predloži vse stroškovnike, na podlagi katerih zahteva povračilo stroškov, ki morajo biti specificirani. Posebej jo je opozoril, da bo, kolikor vloge ne bo dopolnila, to zavrgel oziroma v skladu s 140. členom ZUP odločil na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga. Pooblaščenec tožeče stranke se je sicer na ta poziv odzval, vendar pa se je opredelil do preostalih zahtev v pozivu, ni pa predložil stroškovnikov, v katerih bi bili zahtevani stroški specificirani.

19.Tožeča stranka je stroške specificirala šele v pritožbi, nato še v tožbi, kar pa je tudi po presoji sodišča prepozno. Tožeča stranka je stroške sicer priglasila pravočasno, še med postopkom, kot to zahteva 140. člen ZUP, vendar pa svojega zahtevka ni specificirala tako, da bi bilo mogoče razbrati, katere stroške, poleg stroškov sestave pripomb na zapisnik, še uveljavlja, in tega ni storila niti po tem, ko jo je k temu pozval prvostopenjski organ. Te opustitve tožeča stranka zato ni mogla več sanirati v pritožbenem postopku in je tudi ne more v tem upravnem sporu. Sodišče ob tem še dodaja, da mora stranka stroške priglasiti tako, da lahko upravni organ preveri, ali so ti stroški nastali in ali je stranka do njih upravičena in v kakšni višini, ni pa dolžnost upravnega organa, da bi to ugotavljal sam, brez ustrezno oblikovanega (specificiranega) zahtevka stranke. Stranka, ki uveljavlja določen zahtevek, tudi zahtevek za povrnitev stroškov, mora namreč zahtevek postaviti tako, da obsega vse, da se ga lahko obravnava. Tega zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka, ki ga je uveljavljala z računom, v delu, kjer je na računu navedeno le "sodelovanje v davčnem postopku", ni izpolnjeval in te pomanjkljivosti tožeča stranka tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni odpravila. Sodišče zato zaključuje, da je tožena stranka utemeljeno odločala le delu zahtevka, iz katerega je bilo nesporno razvidno, kakšne stroške uveljavlja tožeča stranka, torej stroške za sestavo pripomb na zapisnik, v preostalem pa zahtevek zavrnila.

20.Sodišče pritrjuje presoji drugostopenjskega organa, da je v predmetni zadevi treba stroške odmeriti po tar. št. 29 OT, kot je veljala v času, ko je v zadevi odločal prvostopenjski organ. Tar. št. 28 OT, na katero se je pri odmeri stroškov oprl prvostopenjski organ, je namreč urejala povračilo stroškov upravnega postopka, tar. št. 29 OT pa povračilo stroškov v postopkih pred kontrolnimi in inšpekcijskimi organi, kamor je treba umestiti tudi davčni organ, ko izvaja davčni inšpekcijski nadzor, kot ga je v obravnavanem primeru. Opisano razlikovanje pa kljub temu na odločitev v zadevi ni imelo vpliva, saj sta vlogi po prvi alineji 1. točke tar. št. 28 OT in pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu pred izdajo odločbe kontrolnega organa po prvi alineji 1. točke tar. št. 29 OT ovrednoteni enako, in sicer v ocenjenih zadevah po 1. točki tar. št. 18 OT, s tem da se pri zastopanju pravnih oseb upošteva zgornja omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore. Ugotovitvi tožene stranke, da je bila zadeva davčnega nadzora, ki se je vodila zoper tožečo stranko, ocenljiva zadeva in da je vrednost spornega predmeta znašala 90.602,12 EUR, oziroma 151.003,53 točk ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, tožeča stranka ne oporeka in torej med strankama ni sporna. Ob upoštevanju take vrednosti spornega predmeta je tožena stranka ob upoštevanju 1. točke tar. št. 18 OT pravilno ugotovila, da znaša vrednost sestave pripomb na zapisnik v obravnavani zadevi 1.100 točk ali 660,00 EUR ter na tej podlagi odločila, da je tožeča stranka upravičena do povračila te vrednosti, povečane za 22 % DDV (145,20 EUR), torej skupaj v višini 805,20 EUR.

21.Po povedanem sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu ter je zato tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

22.Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj sta obe stranki postopka soglašali, da sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ter se glavni obravnavi odpovedali (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

23.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Zveza:

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 79, 79/3 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 140, 140/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) - člen 28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.