Jedro

Carinski postopek uvoza zaradi proizvodnje za izvoz se začne na podlagi carinske deklaracije, ki jo carinski organ sprejme. Zato za blago, ki je bilo sproščeno izpod carinskega nadzorstva, že pred dovoljenim začetkom navedenega carinskega postopka, niso izpolnjeni s CZ predpisani pogoji za povračilo plačanih uvoznih dajatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2392/97-9 z dne 1.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.7.1997. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Carinarnice L. z dne 18.6.1996, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za povračilo carine in kmetijskih dajatev v znesku 1.963.255,54 SIT plačanih za del blaga, ki je bilo uvoženo z uvozno carinsko deklaracijo (v nadaljevanju UCD) za sprostitev blaga v prost promet z dne 18.6.1996 Carinske izpostave Ž.p. L. - M. s pravico vložitve zahteve za povračilo plačane carine. Ker tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev za povračilo plačane carine, ki so določeni v 5. odstavku 99. člena Carinskega zakona, po presoji tožene stranke, ni upravičena zahtevati vrnitev plačane carine.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da gre v obravnavani zadevi za postopek uvoza zaradi proizvodnje za izvoz (v nadaljevanju uvoz zaradi izvoza) kot enega izmed carinskih postopkov z ekonomskim učinkom (2. točka 1. odstavka 68. člena Carinskega zakona - Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95, v nadaljevanju CZ). Po določbi 1. točke 1. odstavka 89. člena navedenega zakona se lahko v skladu z navedenim postopkom na carinskem območju uporablja blago, sproščeno v prost promet, pri čemer se zanj lahko zahteva povračilo plačanih ali odpustitev plačila uvoznih dajatev, če se blago izvozi iz carinskega območja v obliki pridobljenih proizvodov, za eno ali več proizvodnih operacij (sistem povračila carine - drawback). Sistem povračila carine po navedeni zakonski določbi odobri carinski organ, če so izpolnjeni pogoji iz 99. člena navedenega zakona in če upravičenec izkaže, da obstoji možnost, da bo večina proizvodov tudi izvožena (2. odstavek 90. člena CZ).

Podrobnejši pogoji in način povračila plačane carine so določeni v 99. členu CZ. Po določbi 5. odstavka navedene zakonske določbe lahko upravičenec zahteva vrnitev oziroma odpustitev plačila carine, če lahko dokaže, da so bili pridobljeni proizvodi, proizvedeni iz uvoženega blaga, ki je bilo sproščeno v prost promet po sistemu povračila carine, izvoženi, ali pa so bili zanj z namenom, da bodo izvoženi, odobreni drugi carinski postopki. Natančnejše kriterije in način izvajanja carinskih postopkov z ekonomskim učinkom pa določa Uredba o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom (Uradni list RS, št. 56/95, v nadaljevanju uredba). Tožeča stranka je po podatkih upravnih spisov na podlagi enotne carinske listine, ki je bila sprejeta dne 18.6.1999, uvozila 679.000 litrov belega sicilskega vina in zanj zahtevala sprostitev v prost promet v skladu s sistemom povračila carine. Carinski listini je priložila dovoljenje Carinarnice L. z dne 6.6.1996, iz katerega izhaja, da sme kot organizator proizvodnje izvesti postopek uvoza vina zaradi proizvodnje za izvoz stekleničenega vina s pravico povračila ob uvozu plačanih uvoznih dajatev. Iz zapisnika Carinarnice L. z dne 13.9.1996 je razvidno, da je tožeča stranka del uvoženega vina (25.000 litrov) začela uporabljati v postopku predelave že pred sprejemom UCD (torej že pred 18.6.1996), dne 9.6.1996. Navedenim dejanskim ugotovitvam tožeča stranka ni ugovarjala. Ker je bila zaradi predelave navedena količina vina, ki je sicer zavezano k plačilu carine, dne 9.6.1996 odstranjena izpod carinskega nadzora, je zanj že navedenega dne nastal carinski dolg (145. člen CZ). Zato tudi po presoji sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, ko je bil del blaga sproščen izpod carinskega nadzora še pred dovoljenim začetkom zahtevanega carinskega postopka sprostitve v prost promet s pravico do povračila plačanih dajatev, niso izpolnjeni s CZ predpisani pogoji za povračilo plačanih uvoznih dajatev, ki se nanašajo na navedeno količino uvoženega vina. Zahteva tožeče stranke za povračilo uvoznih dajatev je bila zato pravilno zavrnjena.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v tožbi, s katero je začela upravni spor, zahtevala, da sodišče prve stopnje opravi glavno obravnavo, na kateri bi lahko predložila nove dokaze o tem, da obravnavano blago ni bilo sproščeno v prost promet pred začetkom carinskega postopka uvoza zaradi izvoza. Dejanski ugotovitvi, da je z predelavo 25.000 litrov belega sicilskega vina pričela pred sprejemom UCD, sicer ne ugovarja. Vendar pa le formalna pomanjkljivost pri razpolaganju z blagom, ne bi smela vplivati na njeno pravico do povračila plačane carine in drugih uvoznih dajatev. Za odločitev o upravičenosti do povračila plačane carine, je po njeni presoji pomembno le, da so bili pridobljeni proizvodi proizvedeni iz uvoženega blaga za katero je bil dovoljen sistem povračila carine. Takšno je tudi stališče tožene stranke v zadevi ... z dne 12.1.1999. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je z odločbo z dne 12.1.1999 odpravila odločbo prvostopnega carinskega organa, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za vrnitev plačane carine za 40.058,13 litrov belega sicilskega vina (od že omenjene skupno uvožene količine 679.000 litrov vina). Odločitev prvostopnega carinskega organa, da tožeča stranka ni dokazala, da so bili pridobljeni proizvodi, proizvedeni iz uvoženega blaga, ki je bilo sproščeno v prost promet po sistemu povračila, je temeljila na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Zato razlogi, zaradi katerih je bila razveljavljena prvostopna carinska odločba, ne vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi.

Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 45. člena CZ se carinski postopek začne na podlagi vložene deklaracije. To po presoji pritožbenega sodišča pomeni le popolno deklaracijo, ki vsebuje podatke in so ji priloženi dokumenti in dokazila potrebna za izvedbo zahtevanega carinskega postopka, ki jo carinski organ tudi sprejme. To za carinski postopek uvoza zaradi izvoza izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 56. člena uredbe, po kateri se navedeni postopek, za katerega v obravnavani zadevi tudi gre, začne na podlagi carinske deklaracije, ki jo sprejme carinski organ. Med strankama ni spora o tem, to pa potrjujejo tudi podatki upravnih spisov, da je v obravnavani zadevi carinski organ sprejel UCD, na podlagi katere je bilo uvoženih 679.000 litrov belega sicilskega vina, dne 18.6.1996. Zato se je z navedenim dnem obravnavani carinski postopek z ekonomskim učinkom tudi začel. Po podatkih upravnih spisov pa je tožeča stranka del uvožene količine navedenega blaga začela uporabljati v postopku predelave že dne 9.6.1996, torej že pred 18.6.1996, ko se je s sprejemom carinske deklaracije začel postopek uvoza zaradi izvoza. Zato je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno, da je bil navedeni del blaga (25.000 litrov vina) sproščen izpod carinskega nadzora že pred dovoljenim začetkom zahtevanega carinskega postopka sprostitve v prost promet s pravico do povračila uvoznih dajatev. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je za navedeno količino vina, ki je bilo zavezano plačilu carine, nastal carinski dolg že z dnem 9.6.1996. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev, ki jim tožeča stranka ne ugovarja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka ni upravičena do povračila plačanih uvoznih dajatev (carine in kmetijskih dajatev) za tisti del uvoženega blaga, ki ga je predelala pred začetkom zahtevanega carinskega postopka z ekonomskim učinkom.

Ker je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo v upravnem sporu izpodbijanega akta, po presoji pritožbenega sodišča popolno in pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, če je izdalo sodbo brez glavne obravnave.

Na drugačno odločitev nimajo vpliva v pritožbi uveljavljani ugovori. Tožeča stranka je v pritožbi le navajala, da 25.000 litrov vina ni bilo sproščeno izpod carinskega nadzora pred dovoljenim začetkom zahtevanega carinskega postopka z ekonomskim učinkom, vendar dokazov o tem do konca postopka na prvi stopnji ni predložila. Odločitev tožene stranke v zadevi ..., pa tudi po presoji pritožbenega sodišča, temelji na povsem drugačnem dejanskem stanju.

Vrhovno sodišče je spoznalo, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.