Jedro

Ker je za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 pristojno okrajno sodišče, za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po šestem v zvezi s petim in prvim odstavkom 143. člena KZ-1 pa okrožno sodišče, je po pravilu subjektivne koneksitete iz prvega odstavka 32. člena ZKP in upoštevaje, da je obdolženec v vseh treh primerih delal na območju Upravne enote Ljubljana, za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Oškodovanec kot tožilec I. P. je na Okrajno sodišče v Piranu zoper obdolženega D. O. dne 5. 6. 2013 vložil obtožni predlog, ki ga je dopolnil 23. 9. 2013, zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in zlorabe osebnih podatkov po petem v zvezi s prvim odstavkom 143. člena KZ-1. 2. Okrajno sodišče v Piranu se je s sklepom z dne 18. 10. 2013 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ugotovilo je, da je kraj storitve kaznivega dejanja na območju Upravne enote Ljubljana, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je 9. 2. 2015 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da v konkretni zadevi iz opisa kaznivih dejanj v obtožnem predlogu izhaja, da je obdolženec v primerih očitanih mu kaznivih dejanj po prvem odstavku 257. člena in 258. členu KZ-1 delal na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, medtem ko je prepovedana posledica nastala na območju Okrajnega sodišča v Piranu. Skladno s pravilom tretjega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je pristojno Okrajno sodišče v Piranu, ker je bila pred slednjim uvedba kazenskega postopka najprej zahtevana. Za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po petem v zvezi s prvim odstavkom 143. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen do petih let zapora, pa je skladno s prvim odstavkom 25. člena ZKP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih, stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru, ker je prepovedana posledica nastala v Portorožu. B.

4. Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v ZKP. Prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno (forum delicti commissi). Če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območjih raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (drugi odstavek 26. člena ZKP). V prvem odstavku 19. člena KZ-1 je določeno, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (ubikvitetno pravilo).

5. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, ki ga je vložil oškodovanec kot tožilec. Slednji obdolžencu v obtožnem aktu očita, da iz svojega delovnega mesta pri Stanovanjski inšpekciji v Ljubljani ni odgovoril na vprašanja oškodovanca (kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1) oziroma je zavestno in namenoma kršil predpise (kaznivo dejanje po 258. členu KZ-1), zaradi česar je bil oškodovanec prikrajšan za podatke, ki jih nujno potrebuje za uveljavljanje svojih pravic v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi, da bo lahko dokazal, da pogodbe o upravljanju ni podpisalo zadostno število etažnih lastnikov stavbe v Portorožu. Iz opisa kaznivih dejanj izhaja, da je obdolženec delal v Ljubljani, na naslovu Stanovanjske inšpekcije. Kje natančno je nastala prepovedana posledica pa iz opisa dejanja ni razvidno. Iz navedbe oškodovanca kot tožilca v obtožnem aktu, da zahtevane podatke potrebuje za uveljavljanje svojih pravic v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi, da bo lahko dokazal, da pogodbe o upravljanju ni podpisalo zadostno število etažnih lastnikov stavbe v Portorožu, ni mogoče zaključiti, da je prepovedana posledica nastala v Portorožu. 6. Oškodovanec kot tožilec obdolžencu očita tudi storitev kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po petem v zvezi s prvim odstavkom 143. člena KZ-1, ker naj bi dne 22. 6. 2010 iz svojega delovnega mesta pri Stanovanjski inšpekciji v Ljubljani v uradnem zaznamku z dne 22. 6. 2010 družbi D. K. d.o.o., naložil, da ta zaznamek izobesi na oglasni deski stavbe v Portorožu. Ker naj bi bila na tem zaznamku zabeležena imena prijaviteljev, naj bi obdolženec vsem naključnim mimoidočim in zlasti prebivalcem te stavbe omogočil, da so se seznanili z imeni prijaviteljev, in naj bi kot uradna oseba z zlorabo uradnega položaja uporabil osebne podatke prijaviteljev, ki se obdelujejo na podlagi zakona, v neskladju z namenom njihovega zbiranja in brez privolitve teh oseb. Kot izhaja iz opisa dejanja, naj bi obdolženec tudi v tem primeru delal v Ljubljani, saj naj bi posredovanje osebnih podatkov v javno objavo odredil v Ljubljani, prepovedana posledica, seznanitev nepooblaščenih oseb s temi podatki, pa naj bi nastala v Portorožu. Kraj storitve je torej tako Ljubljana, kjer naj bi obdolženec delal, kot Portorož, kjer naj bi nastala prepovedana posledica. Oškodovanec kot tožilec je opisano dejanje obdolženca pravno opredelil kot kaznivo dejanje po petem v zvezi s prvim odstavkom 143. člena KZ-1, vendar iz opisa dejanja izhaja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov storil kot uradna oseba z zlorabo uradnega položaja po šestem odstavku 143. člena KZ-1 v zvezi s petim in prvim odstavkom 143. člena KZ-1, za kar je predpisana kazen do petih let zapora. Glede na predpisano kazen je za odločanje o tem kaznivem dejanju pristojno okrožno sodišče. V obravnavanem primeru bodisi Okrožno sodišče v Ljubljani, na območju katerega naj bi storilec delal, bodisi Okrožno sodišče v Kopru, na območju katerega naj bi nastala prepovedana posledica.

7. Ker je za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 pristojno okrajno sodišče, za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po šestem v zvezi s petim in prvim odstavkom 143. člena KZ-1 pa okrožno sodišče, je Vrhovno sodišče po pravilu subjektivne koneksitete iz prvega odstavka 32. člena ZKP in upoštevaje navedbe oškodovanca kot tožilca v obtožnem aktu, da je obdolženec v vseh treh primerih delal na območju Upravne enote Ljubljana, odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.