Jedro

Ker gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je za njo po drugem odstavku 29. člena SZ-1 potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Ni sporno, da tožnik takšnega soglasja nima, zato je odločitev, da se legalizacija balkonske niše zavrne, pravilna.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo ureditve balkonske niše v mansardi večstanovanjskega objekta na naslovu ..., stoječega na parc. št. 1647 k. o. ... (I. točka izreka). Hkrati je zavrnila tožnikov predlog za prekinitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo zgoraj navedene balkonske niše (II. točka izreka). Z isto odločbo pa je tožniku tudi izdala gradbeno dovoljenje za legalizacijo ureditve mansardnega stanovanja v navedenem večstanovanjskem objektu, vendar brez legalizacije balkonske niše izvedene na južni strešini tega večstanovanjskega objekta (III. točka izreka). Pri tem mora investitor upoštevati lokacijske pogoje, razvidne iz vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. ... iz maja 2007 s spremembo v januarju 2008, ki ga je izdelala družba A. d.o.o. (IV. točka izreka), dela pa izvajati po priloženih projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja (V. točka izreka) in na način iz VI. točke izreka. Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z deli v enem letu po pravnomočnosti te odločbe (VII. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 2.7.2007 vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo in preureditev stanovanja v mansardi večstanovanjskega objekta na naslovu ..., vključno z ureditvijo balkona namesto obstoječe frčade na južni strešini objekta. O zahtevku je bilo prvič odločeno z odločbo prvostopnega organa z dne 25.5.2009, s katero je bilo tožniku izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ureditve mansardnega stanovanja vključno z ureditvijo balkona. Po pritožbi stranskega udeleženca B.B., je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ z odločbo z dne 13.10.2009 izdano gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Prvostopni organ je dopolnil ugotovitveni postopek in o zahtevku tožnika odločil z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo.

V ponovljenem postopku je tožnik predlagal, da upravni organ izda delno gradbeno dovoljenje za ureditev mansardnega stanovanja, zahtevek za ureditev balkonske niše pa prekine do rešitve predhodnega vprašanja, ker je na Okrajno sodišče v Mariboru vložil predlog za ureditev razmerij med lastniki v skladu z določilom četrtega odstavka 29. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1, Uradni list RS, št. 69/2003 s spremembami). Med uvedenim postopkom je stranska udeleženka v postopku C.C. prvostopni organ opozorila na škodo, ki nastaja v njenem stanovanju v tretji etaži pod tožnikovim stanovanjem kot posledica zgrajenega balkona, priložila pa je tudi fotografije posnete dne 19.2.2010, iz katerih je razvidno zamakanje na stropu stanovanja pod obravnavanim balkonom. Tožnik je temu, da je zamakanje v stanovanju B.B. posledica odstranitve obstoječe strehe ob izvedbi balkonske niše nasprotoval in zatrjeval, da je zamakanje posledica zamenjave strešne kritine na objektu, škoda pa bo poravnana iz zavarovalne police upravitelja objekta, to je družbe D., ki je bil naročnik menjave strešne kritine na predmetnem večstanovanjskem objektu. Prvostopni organ je ob ogledu dne 20.5.2009 ugotovil, da so dela na strehi že končana tako, da zamakanje v februarju 2010 ne more biti posledica menjave strešne kritine na obravnavanem objektu. Po njegovih ugotovitvah je mogoče v skladu z določilom 15. člena SZ-1 izdati gradbeno dovoljenje le za del zahtevka, to je za ureditev mansardnega stanovanja, kot je investitor predlagal v predlogu z dne 15.3.2010, saj je investitor med postopkom predložil izjave 70,46 % lastnikov, ki soglašajo z ureditvijo mansarde v četrti etaži večstanovanjskega objekta ... v stanovanjske namene. Obravnavana ureditev stanovanja bo izvedena v posameznem delu, za katerega je investitor izkazal lastništvo, s posegom pa se ne bo spreminjal zunanji videz večstanovanjske stavbe. Izdaja gradbenega dovoljenja pa ni mogoča za ureditev balkonske niše na skupnih delih in napravah objekta, saj je izvedba balkonske niše vplivala na poslabšanje bivalnih pogojev v drugem posameznem delu objekta, v konkretnem delu v stanovanju B.B., ki se nahaja neposredno pod balkonsko nišo in pod obravnavanim stanovanjem investitorja.

Prvostopni organ je zavrnil tudi tožnikov predlog za prekinitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo ureditve balkonske niše, saj se kot predhodno vprašanje ne more obravnavati pravica stranke v postopku, da ne soglaša s posegom, s katerim se poslabšujejo njeni bivalni pogoji. Glede na to je upravni organ predlog za prekinitev postopka zavrnil. Upravni organ pa je ugodil zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ureditev mansardnega stanovanja, ker je ugotovil, da so za to izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1. V konkretnem primeru gre za manjša gradbena dela izvedena v sklopu adaptacije obstoječega stanovanja ter finalizacijo skupnih prostorov v mansardi, pri čemer se prostornina stavbe ne povečuje, vgradnja strešnih oken zaradi dodatne osvetlitve stanovanja pa je v skladu z določili tretjega odstavka 19. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (v nadaljevanju Odlok o PUP MUV, št. 19/06 s spremembami). Poseg je tudi v skladu z določili 9. člena Odloka o PUP in 20. člena Odloka o PUP. Projekt je torej izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ga je izdelala pravna oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje, h gradnji so bila pridobljena vsa predpisana soglasja, projekt ima vse z zakonom predpisane sestavine, investitor pa je predložil tudi dokazila o plačanih dajatvah in prispevkih ter dokazila, da ima pravico graditi oziroma izvajati poseg v obravnavanem objektu.

Tožnik se je pritožil zoper zavrnilni del zgoraj navedene prvostopne odločbe, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo št. 35108-269/2009-NiK-9 z dne 6.8.2010 njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožbeni organ v obrazložitvi te odločbe navaja, da se v tisti del prvostopne odločbe, s katerim je izdano gradbeno dovoljenje, ne more spuščati, saj se nanj pritožba ne nanaša. Skladno z določbo 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) namreč organ druge stopnje preizkusi odločbo le v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP pa lahko spremeni odločbo v škodo pritožnika samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu ZUP. Ker navedeni pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, se pritožbeni organ v tisti del odločbe, ki se nanaša na izdano gradbeno dovoljeno, ni spuščal. V zvezi z delom odločbe, ki ga izpodbija tožnik, in se nanaša na legalizacijo balkonske niše ter predlog za prekinitev postopka, pa pritožbeni organ ugotavlja, da je odločitev sicer pravilna, vendar utemeljena z napačnimi razlogi. Po določbi tretjega odstavka 19. člena Odloka o PUP, so spremembe namembnosti podstrešja večstanovanjskih stavb dopustne v obstoječi gradbeni masi brez spremembe strešne konstrukcije, razen izvedbe okenskih odprtin. Tekom postopka pred organom prve stopnje pa je bilo ugotovljeno, da je bil obravnavani balkon izveden v večji širini, kot so izvedene obstoječe balkonske odprtine na sosednjih vhodih objekta na naslovu ... To izhaja iz zapisnika o opravljenem terenskem ogledu na kraju samem dne 17.1.2008 in tudi iz odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribora z dne 2.10.2007. Tudi tožnik ne zanika, da je navedeno zgradil, in je v elektronskem dopisu, s katerim je organ druge stopnje spraševal za pojasnila dne 23.10.2009 navedel, da ima namen balkonsko nišo odstraniti ter strešino vrniti v prvotno stanje. Glede na to izvedena balkonska niša ni skladna s prostorskim aktom, ki na predmetnem območju velja in zato že iz tega razloga gradbenega dovoljenja za ta del objekta ni mogoče izdati. Tako v zadevi sploh ni pomembno ali v spodnjem stanovanju stranke C.C. zamaka zaradi izvedenega balkona ali zaradi sanacije strehe. To vprašanje ne more biti predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako tudi ni relevantno, ali je investitor pridobil ustrezno število soglasij etažnih lastnikov. Navedeno bi bilo treba ugotavljati v nadaljevanju postopka, potem ko bi se ugotovilo, ali je nameravana gradnja sploh skladna s prostorskim aktom, saj se v nasprotnem primeru investitorju povzročajo dodatne obveznosti in stroški. Ker je zahtevek v delu, ki se nanaša na balkonsko nišo, treba zavrniti že iz razloga, ker takšna gradnja po določilih veljavnega Odloka o PUP ni dovoljena, na samo odločitev v zadevi tudi ne more vplivati odločitev sodišča v postopku za ureditev medsebojnih razmerij, ki je bil začet na zahtevo investitorja. Zato je tudi predlog za prekinitev postopka nerelevanten. Drugostopni organ se tudi strinja z navedbami tožnika, da bi moral organ prve stopnje listine, na katere je oprl svojo odločitev, zlasti dopis stranke C.C. z dne 24.2.2010 in fotografije posnete dne 19.2.2010, poslati v vednost investitorju in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Ne glede na ugotovljeno pomanjkljivost, pa to ni razlog za odpravo odločbe, saj tudi odprava te pomanjkljivosti na samo odločitev v zadevi ne bi vplivala in bi se postopek po nepotrebnem podaljševal. Tožnik s tožbo vloženo v tem upravnem sporu izpodbija I. in II. točko izreka prvostopne odločbe. Navaja, da je prvostopni organ kršil pravila postopka, ko tožniku ni vročil listin, ki jih je v zvezi z nastankom škode, ki bi naj nastala v njegovem stanovanju, predložil B.B. Zatrjuje, da se prvostopni organ o tem, ali je prišlo do zamakanja v stanovanju stranke B.B. ni prepričal, celotna obrazložitev izpodbijane odločbe pa govori o tem, da obstaja možnost, da je zamakanje stropa v spodnjem stanovanju posledica izvedbe balkonske niše. Meni, da bi bilo treba opraviti ogled in pritegniti izvedenca gradbene stroke, ki bi to nedvoumno ugotovil. Tožnik zatrjuje, da na objektu prihaja do zamakanja zaradi nekvalitetno izvedene menjave strešne kritine. V nadaljevanju opisuje, kako je bila izvedena menjava strešne kritine, ki je po tožnikovem mnenju opravljena nekvalitetno. Meni, da je organ prve stopnje kršil tudi materialnopravna določila, saj temeljni elementi škodne odgovornosti niso podani. Njemu v prid govori tudi to, da stanovanje, ki leži nasproti stanovanja B.B., to je stanovanje gospe E.E. nima nikakršnih škodljivih posledic zaradi sanacije tožnikovega stanovanja. Predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi in odloči tako, da izda gradbeno dovoljenje za legalizacijo ureditve balkonske niše oziroma, da zadevo glede balkonske niše vrne v ponoven postopek, kjer naj gradbeno dovoljenje za legalizacijo balkonske niše izda prvostopni organ. Še podrejeno tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi I. in II. točko izreka izpodbijane odločbe in izda odločbo, s katero se postopek prekine do rešitve predhodnega vprašanja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, oziroma da zadevo v tem delu vrne v ponoven postopek, sklep o prekinitvi postopka pa naj sprejme prvostopni organ. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem upravnem aktu in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba je bila vročena v odgovor tudi E.E., F.F., B.B., G.G., H.H., I.I., J.J. in K.K., ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadete stranke v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), na tožbo pa so odgovorili B.B. ter K.K. in H.H., ki se zavzemajo za zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Predmet obravnavanega upravnega spora je odločitev prvostopnega organa, da se tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo ureditve balkonske hiše v predmetni stanovanjski hiši zavrne in odločitev, da se zavrne tudi predlog tožnika za prekinitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo ureditve balkonske niše. Odločba Upravne enote Maribor, št. 351-791/2007-104 (7113) z dne 5.5.2010, razen zgoraj navedenega zavrnilnega dela, vsebuje tudi odločitev o tem, da se v delu, ki se nanaša na legalizacijo ureditve mansardnega stanovanja v večstanovanjskem objektu na naslovu ... tožnikovi zahtevi ugodi in se v tem delu izda gradbeno dovoljenje, ta odločitev pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu, saj prvostopno odločbo izpodbija samo tožnik, seveda le v delu, v katerem ni uspel. Po presoji sodišča je zgoraj navedena prvostopna odločitev v izpodbijanem delu na zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navajata tako prvostopni kot drugostopni organ (tretja alinea drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na 15. člen SZ-1, ki v prvem odstavku 15. člena določa, da sme etažni lastnik brez soglasja ostalih etažnih lastnikov opraviti vzdrževalna dela, spremembe in izboljšave (v nadaljevanju izvedbena dela) v svojem posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe in ne spreminja zunanjega videza večstanovanjske stavbe. Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih, dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi o graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etažni lastnik omogočiti strokovni nadzor (drugi odstavek 15. člena SZ-1).

Določba drugega odstavka 29. člena SZ-1 pa pravi, da je soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno za spremembe v sorazmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ter za uporabo stanovanja v druge namene. V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik za dela v zvezi z ureditvijo predmetnega mansardnega stanovanja potrebuje gradbeno dovoljenje, to pa izhaja tudi iz določil Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, predmetna gradnja pomeni gradnjo manj zahtevnega objekta, za gradnjo takšnega objekta pa je treba po 3. členu ZGO-1 pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker gre torej za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je za njo po drugem odstavku 29. člena SZ-1 potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Ni sporno, da tožnik takšnega soglasja nima, zato je odločitev, da se legalizacija balkonske niše zavrne, pravilna.

Po obrazloženem na odločitev nima nobenega vpliva vzrok za zamakanje v stanovanju B.B., saj to vprašanje ni predmet obravnave v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Tako ni razloga za pritegnitev izvedenca gradbene stroke, kot predlaga tožnik, na odločitev pa tudi ne vplivajo listine, ki jih je stranka B.B. predložila v postopku z namenom dokazovanja škode v njenem stanovanju, ki je nastala zaradi zamakanja. Čeprav je treba pritrditi tožniku, da bi mu morala biti v postopku dana možnost, da se izjavi o vseh predloženih dokazih, pa okoliščina, da mu te listine v upravnem postopku niso bile predložene, v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev, saj se predmetne listine nanašajo na ugotavljanje dejstva, ki po zgoraj obrazloženem na odločitev ne vpliva.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da se tudi s stališčem drugostopnega organa, da je gradnja balkonske niše nedopustna, ker to prepoveduje določba tretjega odstavka 19. člena Odloka o PUP, ne strinja. Po tem določilu so spremembe namembnosti podstrešja večstanovanjskih stavb dopustne v obstoječi gradbeni masi brez spremembe strešne konstrukcije, razen izvedbe okenskih odprtin. Po presoji sodišča je pri odločanju o tem, ali je gradnja takšnega balkona dopustna, treba upoštevati, da obravnavana balkonska niša sledi nizu drugih že izvedenih balkonskih niš na južni strešini obravnavanega večstanovanjskega objekta in torej oblikovno sledi obstoječi strešni konstrukciji. Takšna gradnja pa je tudi v soglasju s Strokovnimi podlagami za adaptacijo podstrešnih stanovanj na blokih v soseski ... v Mariboru Zavoda za kulturno dediščino, ki so priložene projektu in ki izrecno dopuščajo gradnjo balkonskih niš in zanje predpisujejo enotne kriterije. Tožnik je za takšen poseg tudi dobil kulturno-varstveno soglasje. Seveda pa bi morala biti balkonska niša izvedena v skladu s tem soglasjem in v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot izhaja iz podatkov spisa, se predmetna balkonska niša s projektom za izdajo gradbenega dovoljenja ne sklada in je večja od ostalih balkonskih niš. Vendar pa se sodišču s temi okoliščinami ni bilo treba ukvarjati, saj gradbenega dovoljenja v zvezi z balkonsko nišo ni mogoče izdati že zato, ker tožnik za tak poseg nima soglasja vseh etažnih lastnikov (drugi odstavek 29. člena SZ-1).

Drugo vprašanje, ki ga je bilo treba presoditi v tem upravnem sporu, pa je, ali bi moral prvostopni organ postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo ureditve balkonske niše prekiniti. Takšen predlog je vložil tožnik dne 15.1.2010 in predlagal, da upravni organ postopek prekine do rešitve predhodnega vprašanja v skladu z določili četrtega odstavka 29. člena SZ-1. Ta namreč določa, da lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, če pri odločanju o poslih iz drugega odstavka tega člena ni doseženo soglasje, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je takšen predlog vložil pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Kaj je predhodno vprašanje določa ZUP v 147. členu. Ta pravi, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, brez katerega rešitve ni mogoče odločiti o sami zadevi, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ga lahko ob pogojih iz tega zakona sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Po presoji sodišča odločitev o predlogu, vloženem na nepravdni oddelek sodišča v skladu s četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Predhodno vprašanje je namreč tisto vprašanje, brez katerega zadeve ni mogoče rešiti. Pridobitev soglasja etažnih lastnikov iz drugega odstavka 29. člena SZ-1 ni takšno vprašanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik s 100 % soglasjem etažnih lastnikov za gradnjo balkonske niše ne razpolaga. Ta bi tožnik moral pridobiti, preden je vložil predlog za izdajo gradbenega dovoljenja v predmetni zadevi. Ker takšnega soglasja nima, pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni. Ko, oziroma če bo tožnik takšno soglasje pridobil bodisi neposredno od etažnih lastnikov bodisi po postopku iz četrtega odstavka 29. člena SZ-1 pred sodiščem, bo lahko ponovno vložil predlog za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem pa bo seveda treba upoštevati tudi vse druge zgoraj navedene pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izpodbijana in v tem upravnem sporu presojana odločitev je torej po presoji sodišča pravilna iz zgoraj navedenih razlogov, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi tretje alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.