Jedro

Pri uveljavljanju dveh zahtevkov z različno podlago ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo prepovednemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora opustiti vsakršno poseganje v tožnikovo lastninsko pravico na parc. št. 1589/4 in 1589/15 k.o. ..., zlasti opustiti vožnjo, parkiranje in hojo, ter tudi enakemu zahtevku glede parc. št. 1589/9 iste k.o. z izjemo pešhoje. Vse tri navedene parcele so vpisane v vl. št. 368 k.o. ... Presežni prepovedni zahtevek glede parc. št. 1589/14 in 1589/8 k.o. ... je zavrnilo. Navedeni parceli sta vpisani v vl. št. 82 k.o. ... V celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev tožnikove izključne lastninske pravice na parc. št. 1589/5, 1589/8, 1589/14, opredeljenih delih parc. št. 1589/6, 1589/7, 1589/12, novo nastalih (in v zemljiški knjigi še neoznačenih) parc. št. 1589/16, 1589/17 in 1589/18, k.o. ..., nadalje za izstavitev zemljiškoknjižne listine in izdajo soglasja k parcelaciji in delitvi treh od navedenih parcel. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani zavrnilni del prvostopenjske sodbe.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev njegovemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijsko sodišče glede na naravo svoje odločitve ne povzema vsebine revizije.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če tožnik uveljavlja več zahtevkov z različno podlago, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

7. Tožnik je proti tožencu uveljavljal dva nedenarna tožbena zahtevka z različno dejansko in pravno podlago. Prvi zahtevek za ugotovitev njegove izključne lastninske pravice na tistih parcelah, ki so bile v času darilne pogodbe iz leta 1994 vpisane v takratnem zemljiškoknjižnem telesu I v vl. št. 82 k.o. B., je utemeljeval s trditvami, da te parcele niso bile predmet darilne pogodbe, pač pa le deli stanovanjske in poslovne stavbe, ki sta bili vpisani v zemljiškoknjižnih telesih II in III istega vložka. Do vpisa toženčeve solastninske pravice je po njegovih izvajanjih prišlo le zaradi takratnega zemljiškoknjižnega stanja. Hkrati z ugotovitvenim zahtevkom je uveljavljal tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine in za izdajo soglasja k parcelaciji nekaterih od navedenih spornih parcel oziroma njihovih delov. Ta tožbeni zahtevek je torej temeljil na obligacijskopravni podlagi. Drugi nedenarni zahtevek je stvarnopravne narave in je kot negatorni zahtevek lastnika za prepoved vznemirjanja urejen v 99. členu Stvarnopravnega zakonika. Tožnik ga je uveljavljal glede treh parcel, vpisanih v vl. št. 368 k.o. ..., kjer je kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan le on, in glede dveh parcel, vpisanih v vl. št. 82 k.o. ..., kjer sta vpisani obe pravdni stranki kot solastnika.

8. Tožnik je kljub uveljavljanju dveh zahtevkov z različno podlago v tožbi opredelil vrednost spornega predmeta le z zneskom 2,100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR). Gre za takoimenovano nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki je ostala ves čas postopka nespremenjena. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da taka opredelitev ne zadošča za dovoljenost revizije, saj te napake v revizijskem postopku ni več mogoče popraviti. Zato ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1)

9. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikovo nedovoljeno revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.

Op. št. (1): Pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS s 16. 12. 1993, II Ips 186/2005, II Ips 164/2007 in mnoge druge.