Jedro

Razlog potrebnosti delegacije zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja ni podan. Toženec ni pojasnil, iz katerih razlogov naj bi vložitev odškodninske tožbe zoper državo vzbujala dvom v nepristranskost sodnika, ki sodi v konkretni (tu obravnavani) zadevi, sicer pa se toženčeva graja kvalitete sojenja nanaša na sodstvo kot celoto, kar presega namen instituta delegacije pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23. 2. 2010 razsodilo, da mora toženec izprazniti podstrešno stanovanje v stanovanjski hiši ..., in ga v 30 dneh prostega oseb in stvari predati I. K., tožeči stranki pa povrniti v 15 dneh 977,42 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Toženec je v pritožbenem roku vložil zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, pritožbo in zahtevo za delegacijo.

3. O predlogu za delegacijo odloča Vrhovno sodišče. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je stvarno pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 117. člena ZPP), za odločitev o pritožbi pa sodišče druge stopnje (tretji odstavek 333. člena ZPP). Toženec je predlagal, tako je navedeno v točki II.b na tretji strani vloge, „delegacijo Okrajnega sodišča v Ljubljani zaradi zastrupljenosti naslovnega sodišča“, v III. točki vloge na 34. do 36. strani pa podaja dopolnitev k pravkar navedenemu: pri Okrožnem sodišču je zaradi hudih kršitev Ustave in zakonskih pravic vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo in zahteva plačilo 700.000,00 EUR odškodnine; v Republiki Sloveniji vladajo nesprejemljiva razmerja, podkupljivost in korupcija; sodstvo je nesposobno in posebno hudo koruptivno (policijska preiskava poteka na oddelku za prekrške okrajnega sodišča, zoper tri vrhovne sodnike pa potekajo kazenski postopki zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja); Slovenija nikoli ne bi smela postati samostojna država – znano je, da se ji smeji cela Evropska unija in da njene posamezne članice trdijo, da je glavni izvoz Slovenije aroganca in korupcija; nesposobne ženske dobivajo službe preko zvez, toženec pa ne more zaslužiti niti za kos kruha; na državnem tožilstvu je bil ob iskanju službe zavrnjen, češ da ne sprejemajo novih delavcev (hkrati pa je bila v službo sprejeta hčerka državne tožilke še preden je diplomirala); zastrupljenost Republike Slovenije izhaja še iz dejstva, da kljub številnim sodbam Evropskega sodišča za človekove pravice še vedno vztraja pri svoji brezkrajni aroganci in še naprej ne upošteva nobene pravde niti načela pravne države.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Primarni razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je v zagotovitvi smotrnosti postopka. Tega razloga toženec ne uveljavlja: ne trdi, da bi se pred drugim sodiščem postopek, v katerem je treba odločiti še o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, lažje opravil. 7. Pomembnost instituta delegacije se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, med njimi tudi take, ki vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča in se kaže v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Tudi razlog potrebnosti delegacije zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja po mnenju Vrhovnega sodišča ni podan. Toženec ni pojasnil, iz katerih razlogov naj bi vložitev odškodninske tožbe zoper državo vzbujala dvom v nepristranskost sodnika, ki sodi v konkretni (tu obravnavani) zadevi, sicer pa se toženčeva graja kvalitete sojenja nanaša na sodstvo kot celoto, kar presega namen instituta delegacije pristojnosti.