Jedro

Predmet odločanja v obnovi postopka je samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet in končan prejšnji postopek. Zato ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožnika za napredovanje v naziv svetnik. V obrazložitvi navaja, da sta bila tožniku z odločbama št. ... in ... podeljena naziva mentor in svetovalec. Napredovanje v naziv svetnik je možno po 7. členu Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu v povezavi z 2. odstavkom 20. člena tega pravilnika (Ur.l. RS, št. 39/92 in 54/93, v nadaljevanju: Pravilnik 92), ali po 13. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Ur.l.RS, št. 41/94 in 49/95, v nadaljevanju: Pravilnik 94). Za napredovanje po prvi podlagi mora zaposleni med drugim izpolnjevati tudi pogoj drugega strokovnega dela, opravljenega v času od zadnjega napredovanja v naziv, ki ga je skladno z določili 18. člena Pravilnika 92 možno otočkovati z najmanj 38 točkami, od tega z najmanj 18 točkami iz razdelkov c) do f) 18. člena. Na podlagi dokazil in navedb v spisu je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil drugo strokovno delo, ki ga je ravnatelj otočkoval s 4 točkami. Tožnik zato ne izpolnjuje pogoja zahtevanega števila in strukture točk za napredovanje v naziv svetnik po določbah 7. člena. 13. člen Pravilnika 94 ureja tudi izjemno napredovanje v naziv svetnik, če zaposleni izpolnjuje vse pogoje, med drugim tudi pogoj dodatnega strokovnega dela, ki ga je možno otočkovati z najmanj 38 točkami po razdelkih c) do f) 18. člena. Iz priložene specifikacije strokovnega dela zaposlenega je razvidno, da je ravnatelj otočkoval celotno tožnikovo strokovno delo s 65 točkami, od tega s 27 točkami strokovno delo po razdelkih c) do f) 18. člena. Tožnik zato zahtevanega števila in strukture točk za izjemno napredovanje v naziv svetnik ne izpolnjuje. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji za napredovanje v naziv svetnik niti po Pravilniku iz leta 1992 niti po Pravilniku iz leta 1994. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bil z odločbo z dne 1.3.1993 podeljen naziv svetovalec. Ker je naknadno pridobil nove dokaze, s katerimi bi lahko dobil višji naziv - svetnik, je vložil zahtevo za obnovo postopka. Kljub urgencam ni dobil pisnega odgovora. Nikoli ni zahteval napredovanja, temveč vseskozi obnovo postopka. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da pri tožnikovi zahtevi ni šlo za obnovo postopka. Poleg tega ni mogoče zahtevati obnove postopka, hkrati pa spremeniti svojega zahtevka, kar je tožnik skušal doseči. Sicer pa tožnik ni izpolnjeval vseh predpisanih pogojev za napredovanje. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o tožnikovi vlogi z dne 30.8.1994. Iz te vloge (zahteve za napredovanje) nedvoumno izhaja, da je tožnik v njej zahteval napredovanje v naziv svetnik. Tako opredeljena in na posebnem obrazcu napisana vloga zato ni mogla biti obravnavana drugače, čeprav je tožnik v svojih dveh kasnejših vlogah (urgencah), navajal, da gre za obnovo postopka. Tožbeni ugovor o tem, da je vseskozi zahteval le obnovo, zato ni utemeljen. Sicer pa je lahko predmet odločanja v obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet in končan prejšnji postopek. Zato ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka. Prav za to pa bi lahko šlo v tožnikovem primeru, če bi obveljal njegov tožbeni ugovor. Zahtevek z dne 30.8.1994 se namreč nanaša na naziv svetnik, prvotna zahteva (o kateri je bilo odločeno z odločbo z dne 1.3.1993) pa na naziv svetovalec.

V izpodbijani odločbi je tožena stranka ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje niti po Pravilniku iz leta 1992 niti po Pravilniku iz leta 1994. V izpodbijani odločbi je konkretno in podrobno navedla, katere pogoje tožnik ne izpolnjuje. Tožnik v tožbi niti ne zatrjuje in ne dokazuje drugačnega dejanskega stanja. Ne trdi, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki bi lahko bili podlaga za zaključek o tem, da izpolnjuje vse pogoje za zahtevano napredovanje. Takšna vsebina tožbe zato ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na navedeno je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97). Določbe ZUS/77 je sodišče pri tem smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).