- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1843/98
ECLI:SI:VSLJ:1998:II.CP.1843.98 Civilni oddelek
Povzetek
- Mirovanje postopka in obrazložitev sklepaAli je sklep o mirovanju postopka potrebno obrazložiti in kakšne so pravne posledice mirovanja?
- Udeležba strank na narokuKakšne so posledice, če se stranke in njihovi pooblaščenci ne udeležijo naroka?
- Deklaratorna narava sklepa o mirovanjuKakšna je pravna narava sklepa o mirovanju in ali je potrebna njegova obrazložitev?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sklep o mirovanju postopka je deklaratorne narave: z njim sodišče le ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih ZPP v 1. odst. 216. čl. določa za nastop mirovanja. Zato njegova obrazložitev po 1. odst. 345. čl. ZPP ni potrebna, pisni sestavek sklepa pa mora vsebovati sestavine iz 2. odst. 345. čl. ZPP vključno z opozorilom iz 4. odst. 217. čl. ZPP na pravne posledice mirovanja.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da v tej pravdni zadevi postopek miruje od 3.11.1998. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Naroka dne 3.11.1998 se je udeležil pooblaščenec tožeče stranke. Narok je bil preložen, ker se ga sicer pravilno vabljeni izvedenec tokrat že drugič ni udeležil. Pooblaščenec je nato prejel sklep o mirovanju postopka, ki pa ne navaja, zakaj postopek miruje. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Iz zapisnika o glavni obravnavi dne 3.11.1998 je razvidno, da se je ni udeležil niti zakoniti zastopnik tožeče stranke niti njen pooblaščenec. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (1. odst. 230. čl. ZPP): o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen, sicer pa bi moral zapisnik podpisati tudi pooblaščenec tožeče stranke, če bi bil na naroku res prisoten, iz vsebine zapisnika pa je nadalje razvidno, da narok ni bil preložen, kar tožeča stranka sedaj trdi v pritožbi.
Ker sta bili stranki in njuna pooblaščenca na narok pravilno vabljena (datum naroka jim je bil sporočen na prejšnjem naroku) in ker se naroka niso udeležili, so bili izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 216. čl. ZPP. Pritožnik s tem, ko navaja, da iz sklepa o mirovanju ni razvidno, zakaj postopek miruje, v bistvu uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP, saj naj bi sklep ne imel razlogov. Vendar pa pri tem pritožnik prezre določilo 1. odst. 345. čl. ZPP, po katerem mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sklep o mirovanju postopka je deklaratorne narave: z njim sodišče le ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih ZPP v 1. odst. 216. čl. določa za nastop mirovanja. Zato njegova obrazložitev po prej citiranem določilu 1. odst. 345. čl. ZPP ni potrebna, pisni sestavek izpobijanega sklepa pa vsebuje vse sestavine iz 2.odst. 345. čl. ZPP vključno z opozorilom iz 4. odst. 217.čl. ZPP na pravne posledice mirovanja.
V pritožbi očitana kršitev določb pravdnega postopka torej ni podana in ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).