Jedro

Pojem 'osebni dohodek' oziroma 'plača' v načelu pomeni bruto znesek, ki je seštevek čistega (neto) osebnega dohodka oziroma plače in zneskov akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Zato tudi pojem 'izplačani povprečni osebni dohodek' v 44. členu KPČBM pomeni bruto znesek plače oziroma osebnega dohodka.

Izrek

1. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se razsodi: "Tožena stranka je dolžna plačati točeči stranki 275.304,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.6.1993 dalje do plačila, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 84.455,00 SIT odmerjene stroške na prvi stopnji z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.3.1996 dalje do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe".

2. Tožena stranka je dolžna povrniti točeči stranki na 43.700,00 SIT odmerjene stroške revizijskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.1.1999 dalje do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je iz naslova pavšalne odškodnine po 44. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, (Uradni list RS, št. 12/91, v nadaljevanju: KPČBM) tožniku prisodilo znesek 275.304,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.10.1993 dalje do dneva plačila. Višino pavšalne odškodnine je odmerilo v bruto znesku, od povprečne plače v znesku 55.060,60 SIT, obresti pa od dneva, ko je tožnik vložil predlog (tožbo) pri sodišču prve stopnje. Odločilo je tudi, da mora tožena stranka tožniku povrniti na 88.766,00 SIT odmerjene stroške z obrestmi od dneva glavne obravnave dalje.

Sodišče druge stopnje je prvopstopno odločbo po pritožbi obeh strank spremenilo tako, da je tožniku prisodilo pavšalno odškodnino v znesku 173.450,00 SIT od neto plače. Obresti mu je prisodilo od 3.6.1993 dalje, ko je postala pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje. Določbo 44. člena KPČBM je razlagalo tako, da pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov pomeni neto znesek plače, ne pa bruto plače. Povprečna neto plača v obdobju marec - maj 1993 je znašala 34.690,00 SIT, petkratni znesek je torej prisojeni znesek.

Upoštevajoč uspeh strank v sporu (tožnik 63 %, tožena stranka 37 %) je tožniku odmerilo 21.762,01 SIT stroškov.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče ugodi reviziji tako, da spremeni izpodbijano sodbo in ji prisodi iz naslova pavšalne odškodnine 275.304,00 SIT, stroške postopka na prvi stopnji v znesku 88.766,00 SIT, odmeri pa tudi pritožbene in revizijske stroške.

Navajala je, da pojem "pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov" v 44. členu KPČBM pomeni bruto zneske, ne pa neto zneskov. Vsi predpisi, ki urejajo delovna razmerja, označujejo plačo oziroma osebni dohodek v bruto znesku. V 70. in 71. členu KPČBM je naveden pojem čistega osebnega dohodka, kar pomeni, da je sicer pojme v zvezi s plačo razumeti v bruto zneskih.

Revizija je bila na podlagi tretjega odstavka 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče navedene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni ugotovilo.

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka revident ni uveljavljal, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v zvezi z drugimi kršitvami postopka ni preizkusilo.

Podan je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Ob spremembi pravnega sistema, torej tudi ob spremembi medsebojnih delovnih razmerij v pogodbena delovna razmerja med delavci in delodajalci, se je spremenila tudi vsebina pojma osebnega dohodka oziroma plače. V načelu pomeni pojem "osebni dohodek" oziroma "plača" bruto znesek, če v pravni normi ni izrecno drugače določeno. Bruto osebni dohodek oziroma plača je seštevek čistega (neto) zneska osebnega dohodka oziroma plače ter zneskov akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Pravne norme v zvezi s pojmovanjem osebnega dohodka oziroma plače niso jasne. Vendar je iz predpisov, ki so veljali ob začetku veljavnosti KPČBM (1.4.1991, prvi odstavek 3. člena), sklepati, da pojem osebni dohodek oziroma plača v načelu pomeni bruto zneske. Tak sklep izhaja tudi iz veljavne zakonodaje, ki ureja načelo bruto plače. Zakon o zajamčenem osebnem dohodku (Uradni list RS, št. 48/90), ki se je začel uporabljati 1.1.1991, ne določa, kaj je osnova za določitev zajamčenega osebnega dohodka. Zakon o davkih na izplačane osebne dohodke (Uradni list RS, št. 48/90), ki je tudi začel veljati 1.1.1991, v 3. členu izrecno določa, da se davek obračunava in izplačuje od bruto osebnega dohodka. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93, v nadaljevanju: Uredba), je sicer začela veljati 30.10.1993, se pa sklicuje na 33. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), ki je veljala od 1.9.1990 dalje. Uredba v prvem odstavku 3. člena govori o bruto osnovni plači, v drugem odstavku pa o bruto nadomestilu osnovnih plač, kar nedvomno kaže na pojmovanje bruto plače in na njeno razlikovanje od neto plače, ki pomeni znesek, ki ga mora delodajalec izplačati delavcu po odbitku akontacije dohodnine in prispevkov. V četrtem odstavku 3. člena Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni list RS, št. 13/93), določa, da se plača šteje za izplačano, ko so plačani prispevki in akontacija davka iz plače. Ta določba ne določa le dneva, kdaj se šteje plača za izplačano, temveč je iz nje mogoče tudi sklepati, da pojem izplačana plača pomeni bruto, ne pa neto znesek plače. Pojem "izplačani povprečni osebni dohodek" v določbi 44. člena KPČBM je treba razlagati v zvezi z navedenimi normami, kar pomeni, da ta pojem pomeni bruto, ne pa neto zneska. To velja zlasti zato, na kar pravilno opozarja tudi revizija, ker 70. in 71. člen navedene kolektivne pogodbe govorita o čistem osebnem dohodku, kar je drugačen izraz, kot v 44. členu. Različni slovnični izrazi pa imajo tu tudi različen vsebinski pomen.

Ker je bilo materialno pravo na drugi stopnji zmotno uporabljeno, je bilo treba odločiti kot v 1. točki izreka in obe sodbi spremeniti, in ugoditi tožbenemu zahtevku. Revizijsko sodišče ni spremenilo datuma začetka teka zamudnih obresti (3.6.1993), ki ga je ugotovilo sodišče druge stopnje, ker je takšna odločitev v korist stranki, ki je vložila revizijo in ker sprememba izpodbijane sodbe v njeno škodo ni dovoljena (374. člen v zvezi s 399. členom ZPP).

Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Stroške na prvi stopnji je odmerilo na podlagi 1. točke tar. št. 10 in 1. točke tar. št. 34 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, v nadaljevanju: OT) na 1270 točk. Upoštevajoč vrednost točke 66,50 SIT, znašajo ti stroški 84.455,00 SIT.

Tožniku stroškov za pritožbo ni odmerilo, ker je uspel le z neznatnim delom zahtevka (datum začetka teka zamudnih obresti), zaradi česar niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).

Stroške na revizjski stopnji je sodišče odmerilo po 5. točki tar. št. 10 in po 1. točki tar. št. 34 OT na 500 točk. Upoštevajoč vrednost točke po Sklepu o uskladitvi vrednosti točke v odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 62/98), to je 87,40 SIT, znašajo ti stroški 43.700,00 SIT.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpis Republike Slovenije.