Jedro

Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pri tožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo, glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register Slovenije (dne 3. 4. 1995) do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (dne 21. 7. 2012). Tožnik je torej izpolnil pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 22. 7. 2012 dalje.

Plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in plačilo prispevkov se bo odražalo tudi v trajanju prejemanja denarnega nadomestila, kakor to določa 60. člen ZUTD. Zato je potrebno upoštevati tudi kasneje plačane prispevke, plačane do dneva izdaje dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 11. 1. 2013 in odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 3. 9. 2010 (I. točka izreka) odločilo, da ima tožnik od 22. 7. 2012 pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti (II. točka izreka), da o trajanju in višini denarnega nadomestila za čas brezposelnosti toženec odloči s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka) in tožniku plača stroške tega postopka v znesku 542,28 EUR (IV. točka izreka). Štelo je, da je tožnik, upoštevaje stanje do dneva izdaje izpodbijane dokončne odločbe z dne 11. 1. 2013, izpolnjeval vse pogoje, ki jih Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in naslednji - ZUTD) določa za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. V 30 dneh po prenehanju zavarovanja se je prijavil na ZRSZ in vložil zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, bil zavarovan ves čas do nastanka brezposelnosti in imel poravnane prispevke za najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti, tožnik je prispevke za brezposelnost za manjkajoča 2 meseca od devetih plačal 10. 9. 2012. To, da ni imel poravnanih prispevkov na dan prenehanja zavarovanja kot s.p., na dan brezposelnosti in na dan prijave na ZRSZ in tudi ne na dan izdaje prvostopenjske odločbe, še ne pomeni, da je pravico do denarnega nadomestila izgubil. ZUTD ne določa roka, v katerem morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji za priznanje pravice do denarnega nadomestila oziroma na kateri dan se ugotavlja izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 59. člena ZUTD in je tako treba, po prepričanju sodišča upoštevati tudi kasnejše plačilo prispevkov. Ti pa so bili izplačani pred izdajo dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.

2. Pritožuje se toženka, meni, da je materialno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno. Na podlagi 14. točke 5. člena ZUTD je zavarovalna doba obdobje zavarovalnega razmerja, za katere so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. ZUTD v 59. členu določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezni primer ne določa drugače. Razvidno je, da v minimalno zavarovalno dobo, potrebno za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, ni mogoče vštevati obdobij, ko prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti niso bili plačani. Pogoj za pridobitev pravic iz omenjenega zavarovanja je obstoj minimalne zavarovalne dobe najmanj 9 mesecev v zadnjih 24, ki pa je pogojen s plačilom prispevkov pred nastankom brezposelnosti. Tožnik je imel ob nastanku brezposelnosti poravnane prispevke do vključno meseca februarja 2011. Ker je z dejavnostjo prenehal dne 21. 7. 2012, je imel v zadnjih 24 mesecih prispevke za brezposelnost plačane le za 7 mesecev. Tožnik je šele v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje z dne 17. 9. 2012 navedel, da ni bil seznanjen, da je poravnava prispevkov bistven pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila in, da je znesek za prispevke dne 11. 9. 2012 poravnal. To pomeni, da so bili prispevki za manjkajoča dva meseca plačani šele po izdaji odločbe prve stopnje, tega dejstva pa organ druge stopnje pri svojem odločanju o pritožbi ni mogel in ni smel upoštevati, saj gre za dejstvo, ki je nastopilo po izdaji odločbe prve stopnje. Tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji, in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Novo dejstvo v tem pomenu tako ne more biti dejstvo, ki v času odločanja na prvi stopnji sploh še ni obstajalo, ampak gre lahko le za dejstvo, ki je tedaj že obstajalo, vendar ga stranka upravičeno prej ni mogla navesti. Pritožnik v pritožbi ni navedel novih dejstev in novih dokazov, ki bi obstajali v času odločanju na prvi stopnji. Prispevke je plačal po izdaji odločbe prve stopnje, kar pomeni, da drugostopenjski organ tega dejstva ni mogel upoštevati.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo toženke. Meni, da je potrebno pritožbo zavrniti, saj je odločitev prvostopenjskega sodišča podrobno obrazložena. Pri tem se je sodišče povsem pravilno oprlo na odločbe ZUTD, zlasti na 59. člen ter prvi odstavek 119. člena ZUTD, na podlagi katerega zavarovancu pripada denarno nadomestilo z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Strinja se s stališčem sodišča, da okoliščina, da je tožnik prispevke za brezposelnost, za manjkajoča dva meseca, poravnal po izdaji prvostopenjske odločbe, ne more pripeljati do zaključka, da je tožnik s tem pravico do denarnega nadomestila izgubil. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 3. 9. 2012, s katero je ta zavrnila zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tožnika, kar je bilo potrjeno z drugostopenjsko odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 11. 1. 2013. 7. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 59. členu ZUTD za pridobitev pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Dejansko stanje med strankama v postopku ni sporno.

8. Kakor v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja prvostopenjsko sodišče je bil tožnik zavarovan kot s.p. in mu je to zavarovanje prenehalo dne 21. 7. 2012, ko je bil tudi izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik s firmo in sedežem „A.A. s.p., B., C.. Dne 26. 7. 2012 je tožnik pri ZRSZ vložil vlogo za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki ji je priložil izjavo z dne 25. 7. 2012, v kateri je navedel, da je s.p. odprl 3. 4. 1995 in da ga je zaprl 21. 7. 2012. Iz dopisa Davčnega urada D. z dne 7. 8. 2012 izhaja, da je imel tožnik na dan 7. 8. 2012 poravnane prispevke do vključno februarja 2011. Toženka je z odločbo z dne 3. 9. 2012 zahtevek tožnika za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavrnila. Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo 17. 9. 2012 vložil pritožbo, ki ji je priložil potrdilo, iz katerega je razvidno, da je 10. 9. 2012 iz naslova prispevkov za poslovanje, na račun DURS D., plačal 96, 10 EUR.

9. Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pritožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Po neprerekani navedbi s strani toženke je tožnik s.p. odprl 3. 4. 1995, izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik pa je bil 21. 7. 2012. 10. Pritožbeno sodišče šteje, da je tožnik izpolnil pogoje iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Drugi odstavek 59. člena ZUTD, ki določa, da pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov ne pove, do kdaj je potrebno prispevke plačati, da se ti upoštevajo pri realizaciji pravic iz 58. člena ZUTD, niti ne določa takšne sankcije zaradi nepravočasnega plačila, ki bi imela za posledico izgubo pravic.

11. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, podanem v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v dani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in plačilo prispevkov se bo odražalo tudi v trajanju prejemanja denarnega nadomestila, kakor to določa 60. člen ZUTD. Po prepričanju pritožbenega sodišča je potrebno upoštevati tudi kasneje plačane prispevke, plačane do dneva izdaje dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.

12. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik z odgovorom na pritožbo k rešitvi zadeve ni doprinesel, zato trpi sam stroške odgovora na pritožbo.