Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podana je tudi uveljavljana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov toženca, čeprav so bili napotki pritožbenega sodišča jasni.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.263,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2017 dalje do plačila in ji povrniti njene stroške postopka v višini 2.135,58 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka, vse v 15 dneh, pod izvršbo.
2. Tožena stranka podaja pritožbo zoper sodbo in jo izpodbija v celoti, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve pravil postopka. Navaja, da je med postopkom ugovarjala, da je bila v konkretnem primeru za zaščito kamnitih plošč potrebna uporaba dvigala, ker so bile plošče napačno obrnjene (z nosilcem so tvorile trikotnik, zato jih je bilo potrebno najprej premakniti), ter da je tožeča stranka ni nikoli napotila na opravljanje izpita za varno delo ter da tudi v primeru, da pred pričetkom dela ne bi pregledal veze plošč, za škodo ne bi mogel odgovarjati, saj tožeča stranka s svojimi ravnanji, ki odstopajo od vseh pravil delovnega prava ter pravil varstva pri delu, pretrgalo vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. V ponovljenem postopku se sodišče ponovno ni opredelilo do navedenih ugovorov, čeprav so bili napotki višjega sodišča povsem jasni. Sodišče je navedene napotke popolnoma ignoriralo in v izpodbijani sodbi obstoja posameznih postavk odškodninske odgovornosti ni argumentiralo, še zlasti ne obstoja vzročne zveze. Sodišče je zgolj bolj detajlno povzelo vsebino izpovedi zaslišanih prič, ki pa jih enako kot prvič ni dokazno ocenilo, temveč je na koncu povzetka izpovedi zgolj postavilo trditev: "da je sodišče štelo za dokazno, da se je pričvrščevanje marmornih plošč opravljalo s pomočjo pasov in lesenih desk in ne z mostnim dvigalom …, da sta pri uporabi mostnega dvigala potrebna vsaj dva delavca …", kar pa ne predstavlja ocene dokazov, ki je v tem, da sodišče pojasni oziroma poda argumente glede tega, ali in zakaj posameznemu dokazu sledi ter da zato poda logične in prepričljive razloge. Sodišče je svojo odločitev ponovno oprlo na izpovedi prič, pri čemer pa je v celoti prezrlo nasprotno izpoved toženca, ko plošče sploh niso bile obrnjene v isto smer in jih je bilo potrebno prej premakniti (ne pa samo z železnim izvodom poravnati naklon) in šele nato pritrditi nosilce. Dejstvo je, da nihče od zaslišanih prič kritičnega dne ni videl, kako so bile postavljene plošče, prav tako ni nihče neposredno videl dogodka. Tudi nasprotja v izpovedi priče A.A., ki je potrdil, da tudi sam uporablja mostno dvigalo za premik plošč, če jih je potrebno prej premakniti ("prineseš ploščo z dvigalom, jo položiš, umakneš dvigalo, jo povežeš in greš po novo …"), sodišče ni prepričljivo odpravilo. Enako velja glede priče B.B., ki je edina priča, ki ni v nobenem razmerju do tožeče stranke in je jasno izpovedala, da če je treba plošče premakniti od enega nosilca k drugemu, se zato uporabi dvigalo.
Toženec ni izvedel nobene nepravilne delovne operacije, saj le-ta ni bila opravljena v nasprotju z dotedanjim načinom dela in mu tudi ni mogoče z ničemer očitati skrajne nepazljivosti. Tožeča stranka je s svojimi ravnanji, ki odstopajo od vseh pravil delovnega prava ter pravil varstva pri delu, pretrgala vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. Prav tako mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno (8. člen ZPP, npr. odločbe URS Up-524/2014, Up-642/2013, Up-460/2014). Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženi stranki se postavlja tudi utemeljen dvom v nepristranskost sodečega sodnika, zato predlaga, da se v primeru razveljavitve sodbe zadeva dodeli v odločanje drugemu sodniku, da bo ta nadalje postopal z napotki višje sodišča (356. člen ZPP). Dvom v nepristranskost je toliko večji, ker je bila sodba v ponovljenem postopku izdana še pred iztekom roka, ki je bil toženi stranki dodeljen na naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku za odgovor na četrto pripravljalno vlogo, ki jo je tožnik na tem naroku prejel. 15-dnevni rok za odgovor bi se namreč toženi stranki iztekel 3. 12. 2018, pooblaščenka tožene stranke pa je izdano sodbo sodišča prejela že 26. 11. 2018. S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.
3. Tožeča stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo uveljavljani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku opravilo narok za glavno obravnavo dne 16. 11. 2018, pri čemer iz zapisnika glavne obravnave izhaja, da je sodišče prebralo priloge v spisu od A1 do A13 in B1 do B7 ter pooblaščencu tožene stranke na njegov predlog dodelilo 15-dnevni rok, da odgovori na vlogo tožeče stranke, pri čemer je pooblaščenec pojasnil, da pripravljalne vloge tožeče stranke ni prejel. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče kljub navedenemu izdalo sodbo že dne 16. 11. 2018 (isti dan kot je bila opravljena glavna obravnava), pri čemer je toženec prejel sodbo dne 26. 11. 2018, torej jo je prejel še preden se je iztekel rok za podajo odgovora na pripravljalno vlogo dne 3. 12. 2018, tako da toženec niti ni podajal odgovora na pripravljalno vlogo, kot to pojasni v pritožbi. Z navedenim je bila tožencu kršena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer ocenjuje, da je utemeljen tudi pritožbeni ugovor, da se zadeva dodeli v obravnavanje drugemu sodniku, saj iz obrazložitve sodbe tudi izhaja, da sodišče prve stopnje ni postopalo v skladu z napotki višjega sodišča (356. člen ZPP), kot to utemeljeno navaja pritožba.
7. Podana je tudi uveljavljana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov toženca, čeprav so bili napotki pritožbenega sodišča jasni. Tako se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev v zadevi opr. št. Pdp 534/2018 z dne 11. 10. 2018, posebej pa še dodatno poudarja, da se sodišče ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da so bile plošče nepravilno naložene, pri čemer dejansko dogodka ni nihče videl. Prav tako sodišče ni raziskalo oziroma ni zavzelo stališča, da je delodajalec dolžan, da delavce usposobi za pravilno in varno delo, pri čemer mora delavec opraviti tudi izpit iz varstva pri delu, na kar je pritožbeno sodišče jasno opozorilo. Prav tako je pritožbeno sodišče že jasno obrazložilo, da je odškodninska odgovornost podana le v primeru, če so podane vse štiri predpostavke odškodninske odgovornosti, kar bo moralo sodišče prve stopnje obrazložiti po posameznih postavkah, tako da bo mogoče odločitev preizkusiti. Obrazložitev sodišča, da je "Tožnica dokazala vse predpostavke odškodninske odgovornosti po prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika, pri čemer je bila ugotovljena tudi predpisana oblika toženčeve krivde", ne zadošča standardu zadostne obrazložitve. Sodišče se tudi ni opredelilo do pretrganja vzročne zveze, pri čemer je toženec ugovarjal, da tožeča stranka ni pravilno organizirala delovnega procesa in zaposlenim niso bila na voljo navodila za pravilno delo.
8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim sodnikom, pri čemer se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na napotila iz zadeve opr. št. Pdp 534/2018 z dne 11. 10. 2018. 9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.
10. Glede na to, da se sodišče prve stopnje praktično v ničemer ni opredelilo do napotil pritožbenega sodišča in toženi stranki tudi ni omogočilo pravice do izjasnitve v postopku, kot to določa 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in je storilo tudi kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, saj kršitev ni moglo samo odpraviti (354. člen ZPP).
PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).
Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.