Jedro

Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18.3.2010 opr. št. II P 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8.12.2010, opr. št. II Cp 3126/2010 in 245. člena ZZK-1, pri nepremičninah parc. št. 444/1, 444/2, 455/2, 456/2, 457/2, 457/1, 452/4, 452/2, 444/9 in 444/11, vpisanih v vl. št. 1788 k.o. X, last Z dovolilo odpis teh parcel v novo vl. št. 5283 k.o. X in tam vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15.2.2010, Dn. 17353/2009 v korist in na ime Mestne občine Ljubljana.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka Z. in navedla, da pravdno sodišče v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18.3.2010 opr. št. II P 1852/2009 ni ugotovilo obstoja lastninske pravice predlagatelja na predmetnih nepremičninah. S sodbo je bilo odločeno le, da je vknjižba lastninske pravice nasprotnega udeleženca pri predmetnih nepremičninah neveljavna in posledično o izbrisu neveljavnega zemljiškoknjižnega stanje ter vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ne pa tudi, da obstoji lastninska pravica predlagatelja. Po prvem odstavku 81. člena ZZK-1, se vknjižba pridobitve pravice (z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora) dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu ugodeno. V konkretnem primeru pa kot rečeno s sodbo v pravdnem postopku ni bilo ugodeno podrejenemu tožbenemu zahtevku predlagatelja na ugotovitev njegove lastninske pravice, zato ni pogojev za vknjižbo lastninske pravice nanj.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagateljica Mestna občina Ljubljana navedla, da je podala predlog za izbris pravice nasprotne udeleženke pri opredeljenih nepremičninah in istega dne še predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice na podlagi 64. člena ZSpo v zvezi s Sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana. Predlagateljica ni podala predloga za vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe na podlagi sodbe, temveč na podlagi zakona. S tem je izpolnila pogoje za vpis lastninske pravice. Predhodni vpis (vpisana pravica uporabe v korist nasprotnega udeleženca), je namreč šele tisto zemljiškoknjižno stanje, ki omogoča vknjižbo tožeče stranke na podlagi 64. člena ZSpo. V tem vrstnem in časovnem zaporedju je predlagateljica vpise tudi predlagala - najprej vknjižbo izbrisa lastninske pravice in nato vknjižbo svoje lastninske pravice na podlagi zakona.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz zemljiškoknjižnega predloga z dne 18.1.2011, vloženega pod Dn 2034/2011 (red. št. 1) je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ip 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3126/2010 z dne 8.12.2010 in ne na podlagi 64. člena Zakona o športu (ZSpo), kot to trdi v pritožbi. Na podlagi navedenih sodb je bila predlagana „vknjižba izbrisa lastninske pravice Z. in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, ki je bila dovoljena s sklepom tega sodišča opr. št. Dn 17353/2009 v korist imetnika Mestne občine Ljubljana.“ in še, da „vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba izbrisne tožbe“. Utemeljene so torej pritožbene navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Višje sodišče je po vpogledu v E-ZK še ugotovilo, da tudi iz vpisa pod Dn 2034/2011 ne izhaja, da bi se lastninska pravica predlagatelja vpisala na podlagi 64. člena ZSpo, ampak sta kot podlaga navedeni prej omenjeni sodbi.

6. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, kot v izreku tega sklepa (3. točka tretjega odstavka 161. člen ZZK-1).