Jedro

Ker je toženec predlagal, da sodišče zasliši priče na naroku, je s tem podal zahtevo, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: ″I. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati znesek 873,93 EUR v roku 8 dni od dne prejema sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 50,47 EUR od dne 23. 3. 2019 do plačila, - od zneska 49,11 EUR od dne 24.4. 2019 do plačila, - od zneska-59,55 EUR od dne-22,5, .20 i-9-do plačila, - od zneska 34,89 EUR od dne 22. 6.2019 do plačila, - od zneska 71,55 EUR od dne 23. 7. 2019 do plačila, - od zneska 106,86 EUR od dne 23. 8. 2019 do plačila, - od zneska 33,50 EUR od dne 21. 9. 2019 do plačila, - od zneska 24,21 EUR od dne 22.10. 2019 do plačila, - od zneska 52,82 EUR od dne 22.11.2019 do plačila, - od zneska 48,97 EUR od dne 21.12. 2019 do plačila, - od zneska 73,62 EUR od dne 22.1. 2020 do plačila, - od zneska 93,34 EUR od dne 22. 2. 2020 do plačila, - od zneska 93,78 EUR od dne 24. 3. 2020 do plačila, - od zneska 78,78 EUR od dne 21. 4. 2020 do plačila. II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 102,00 EUR stroškov v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje do plačila.″ Sodišče prve stopnje je predmetno odločitev sprejelo v postopku v sporih majhne vrednosti (30. poglavje ZPP; od 442. člena do 458. člena ZPP), saj tožbeni zahtevek v obravnavanem primeru ne presega 2.000,00 EUR. Sodbo je izdalo brez razpisa naroka na podlagi 454. člena ZPP. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik kot dobavitelj komunalnih dobrin in storitev od toženca kot jemalca toplotne energije in uporabnika javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, zahteval plačilo neplačanih oziroma razliko do celote zneska v primeru, da so bili računi delno plačani, za obdobje dobavljene komunalne dobrine in storitev v obdobju od januarja 2019 do marca 2020. Po zaključku sodišča prve stopnje je tožnik v postopku na podlagi dokaznih listin uspel dokazati, da je tožencu komunalne in druge storitve in dobrine zaračunaval pravilno in zakonito. Odločilo je še o plačilu pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Pritožbo podaja v laični obliki. Poleg pritožbe toženec podaja tudi zahtevo za izločitev celjskega višjega sodišča. V pritožbi zoper sodbo navaja, da je prvostopenjsko sodišče v točki I. izreka sodbe P 117/2020 z dne 18. 4. 2023 zakonsko nedopustno, brez zahtevanega naroka, na katerem bi se sploh lahko soočil s tožečo stranko v sodni dvorani, v dokaznem delu zaslišalo njo, ključno pričo pri projektiranju objekta na S. 11 do 19 (odgovornega projektanta o mag. A. A.), in bi zahteval določitev sodnega izvedenca. Sodišče je brez naroka ohranilo v veljavi oporekani sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 34412/2019 z dne 19. 6. 2019, za zneske domnevnega dolga po neveljavnih računih tožeče stranke, izdanih v obravnavanem obdobju nezakonito, na napačen naslov in brez zakonito vzpostavljenega dolžniško upniškega razmerja. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in je tudi storilo bistveno kršitev določb ZPP. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb ZPP, ker je prekršilo določbo člena 454 ZPP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da sme prvostopenjsko sodišče odločiti in izdati odločbo brez razpisa naroka samo v primeru, če tega v pripravljalnih vlogah nobena stranka ni zahtevala, sam pa je zahteval izvedbo naroka v svoji prvi pripravljalni vlogi, kjer je jasno in nedvoumno to izkazal, skupaj s predlogom za zaslišanje in pričanje odgovornega projektanta mag. A. A., na naroku. Za potrditev verodostojnosti predložene dokumentacije v prvi pripravljalni vlogi, je predlagal zaslišanje odgovornega projektanta mag. A. A. na naroku, kar pa je sodnica B. B. oboje skrajno pristransko zavrnila s tem, da ni razpisala naroka, na katerem bi lahko zahteval postavitev izvedenca ustrezne stroke. Iz obrazložitve sodbe P 117/2020 je razvidno, da je sodišče povsem zmotno presodilo velikost priključne moči ogrevanja celotnega objekta na temelju, s strani tožeče stranke podtaknjenega lažnega dokumenta 5.1, naslovna stran z osnovnimi podatki o načrtu dipl. inženirja C. C., ki pa s s projektno dokumentacijo zahtevano po 3. členu 26. točke Sistemskih obratovalnih navodil, nima nobene zveze. Vse navedeno bi na zaslišanju z lahkoto tehnično in verodostojno pojasnil odgovorni projektant mag. A. A., seveda na obravnavi, ki jo je bila sodnica v predmetni zadevi dolžna razpisati in za katero je plačal tudi sodno takso. Po mnenju tožene stranke je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo določbe 2. alineje 28. člena in 66. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, napačno je uporabilo določbe 17. člena Obligacijskega zakonika, napačno je uporabilo 288. člena Energetskega zakona, napačno je uporabilo 16. člen Zakona o gospodarskih javnih službah in prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi, ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi narok.

3. V nadaljevanju je toženec še podal predlog za izločitev Višjega sodišča v Celju, ker je mnenja, da to sodišče ne sodi zakonito.

4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Najprej sodišče druge stopnje pojasnjuje pritožniku, da je o njegovi zahtevi za izločitev Višjega sodišča v Celju (drugi del pritožbe toženca), odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Odločilo je s sklepom I R 153/2023 z dne 18. oktobra 2023. Odločitev VS RS pa je takšna, da se predlog predlagatelja kot neutemeljen zavrne. Sodišče druge stopnje je v nadaljevanju tega pritožbenega postopka, dne 16. novembra 2023 na seji senata sprejelo predmetno odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Pritožba tožene stranke je namreč utemeljena.

8. Sodbe v sporih majhne vrednosti, kakršna je tudi predmetna, je po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar so bile stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane sodbe tudi poučene. Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov, pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče preizkuša glede na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, na katere je vezano. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma na 11. ter na 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

9. V skladu s prvim odstavkom 454. člena ZPP sodišče, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, v odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na enak način pa v skladu z drugim odstavkom istega zakonskega določila ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma po pripravljalnih vlogah ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

10. Toženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi postopalo nepravilno, ker je sodbo izdalo brez izvedbe naroka za glavno obravnavo. V točki 40. obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka na podlagi določbe 454. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločati na podlagi pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka izrecno ni zahtevala. Sodišče prve stopnje pa je očitno spregledalo, da je toženec v svoji vlogi z dne 22. 8. 2021 (list. št. 77 do 84) izjavil, da zahteva za potrditev njegovih ugovornih navedb zaslišanje odgovornega projektanta mag. A. A., na naroku. S temi svojimi navedbami je tožnik kot laična stranka podrobneje pojasnil, da zahteva na naroku, da se zasliši priča, s tem pa je dejansko zahteval, da sodišče opravi narok. Toženec iz razloga, ker to ni obvezno v tem postopku ni bil posebej pozvan, da naj sporoči ali zahteva izvedbo naroka ali ne. Ni bil poučen o možnosti, da bo o sporu odločeno brez razpisa naroka, če takšne zahteve ne bo podal, je pa laična stranka, zato je v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki v pravdnih postopkih (12. člen ZPP), potrebno takšen dokazni predlog za zaslišanje priče na naroku, po oceni pritožbenega sodišča razlagati širše in v njegovo korist razumeti kot njegovo zahtevo za izvedbo naroka.

11. Glede na to, da mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 454. člena ZPP takoj, ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, narok obvezno izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zahtevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Tako bi moralo postopati sodišče tudi v tej konkretni zadevi, saj je, kot je bilo že predhodno obrazloženo, šteti, da je toženec zahteval izvedbo naroka. Ker pa sodišče prve stopnje naroka ni razpisalo, čeprav bi ga moralo, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Pritožbi je bilo ugoditi že iz tega pritožbenega razloga, zato se pritožbenemu sodišču glede še preostalih pritožbenih navedb ni bilo potrebno posebej opredeliti.

13. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo iz prej navedenega pritožbenega razloga, izpodbijano sodbo razveljavilo (354. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 465 člena ZPP) in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ker o zadevi ne more odločiti samo, saj je sodišče prve stopnje tisto, ki mora opraviti narok za glavno obravnavo. Poleg tega pa bi v nasprotnem, pravdni stranki tudi prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, prav tako ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj se z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje čas trajanja postopka ne bo bistveno podaljšal glede na to, da bi moralo tudi pritožbeno sodišče opraviti narok.

14. Odločitvi glede glavne stvari, sledi odločitev glede stroškov postopka.

15. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka na način, da bo glede na podano zahtevo toženca razpisalo narok, nato pa bo po izvedenem naroku ponovno odločilo o sporu.

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker pravdni stranki pritožbenih stroškov nista priglasili.