Jedro

Ker je bila pritožba zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa vložena prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Policijska postaja Žalec (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi PP Žalec) je z izpodbijanim sklepom, št. 0211-94/2018/2 (3A695-02) z dne 2. 4. 2018, zavrnila tožničino vlogo za izdajo izvoda zapisnika o opravljenem razgovoru s strani policistov PP Žalec z J.R. starejšim z dne 14. 12. 2017 (točka 1 izreka), pri tem pa ugotovila, da v postopku niso nastali materialni stroški (točka 2 izreka). Prvostopenjski organ svojo odločitev utemeljuje s tem, da se tožničina zahteva za posredovanje navedenega zapisnika nanaša na dogodek z dne 9. 12. 2017, v zvezi s katerim je policist PP Žalec dne 14. 12. 2017 opravil razgovor z J.R. starejšim, kar je bilo zabeleženo v zapisnik o izjavi priče. PP Žalec je kot prekrškovni organ ta postopek zaključila v skladu z določili 51. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Prvostopenjski organ je pojasnil, da tožnica v svoji zahtevi za pridobitev tega zapisnika, v kateri je navedla, da to listino potrebuje kot dokaz v nadaljnjih postopkih pri pristojnih uradnih organih, kot je sodišče – odvisno od postopka, ni v celoti konkretizirala, kakšen je njen pravni interes pred pristojnimi upravnimi organi oziroma sodiščem. Iz tega razloga je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve kot drugostopenjski organ zavrglo. V obrazložitvi svoje odločitve je drugostopenjski organ pojasnil, da je bil izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vročen 20. 4. 2018, 15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto, dne 5. 5. 2018. Tožnica je tožbo osebno vložila pri prvostopenjskem organu 7. 5. 2018. Ker je splošno znano, da PP Žalec dela 24 ur vse dni v letu, ne pride v poštev prenos izteka roka na ponedeljek v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP, zato je tožničina pritožba po stališču pritožbenega organa prepozna.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri najprej opisuje pravno podlago za vložitev tožbe v upravnem sporu, nato pa navaja, da mora zapisnik, ki je predmet tožničinega zahtevka, katerega je prvostopenjski organ zavrnil, nujno pridobiti, ker bo zoper J. R. starejšega vložila tožbo. Nadalje navaja, da se s tožbo napade akt, ki posega v pravni položaj tožnika, t. j. prvostopenjski akt, za katerega sodišču predlaga, da ga razveljavi (pravilno odpravi) in zahteva pridobitev predmetnega zapisnika, ker po tožbenem stališču izkazuje pravni interes, torej smiselno predlaga, da sodišče samo odloči o stvari tako, da tožničini vlogi za izdajo izvoda tega zapisnika ugodi. Tožnica glede drugostopenjskega akta podaja zahtevek, da se za njeno pritožbo upošteva prenos roka iz sobote, 5. 5. 2018, na ponedeljek, 7. 5. 2018, ter predlaga odpravo drugostopenjske odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz določb 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt, t. j. sklep PP Žalec, št. 0211-94/2018/2 (3A695-02) z dne 2. 4. 2018, s katerim je bila zavrnjena tožničina vloga za izdajo izvoda zapisnika o opravljenem razgovoru s strani policistov PP Žalec z J.R. starejšim. Z drugostopenjsko odločbo je bila le zavržena tožničina pritožba zoper prvostopenjski akt, zato ta odločba ne vsebuje odločitve o tožničini pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. 7. Nadalje sodišče ugotavlja, da v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno.

8. Tožnica je zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa nedvomno vložila pritožbo, za katero tožena stranka zatrjuje, da je bila vložena po izteku zakonsko predpisanega roka, torej prepozno. Tako je treba po presoji sodišča najprej odgovoriti na vprašanje, od katerega je odvisno nadaljnje postopanje sodišča v predmetnem upravnem sporu, ali je tožnica zoper izpodbijani sklep pravočasno vložila pritožbo.

9. Sodišče ugotavlja, da iz sporočila o prispelem pismu, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, izhaja, da je bila vročitev predmetnega sklepa prvostopenjskega organa, torej akta, s katerim je bilo odločeno o predmetni tožničini pravici, opravljena na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V skladu s tem določilom velja vročitev v primeru, da naslovniku ni mogoče osebno vročiti odločbe, od katere vročitve začne teči rok, na način, da vročevalec pusti v hišnem predalčniku pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

10. V predmetni zadevi je vročevalec tožnici poskušal vročiti navedeni sklep 5. 4. 2018 in je zaradi tega, ker tožnici tega sklepa ni bilo mogoče vročiti osebno, tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je navedel, da lahko navedeno pismo osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči 6. 4. 2018. Ta rok je iztekel 20. 4. 2018 in s tem dnem se šteje vročitev izpodbijanega sklepa za opravljeno (pri izteku tega roka se ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP). Tako je petnajstdnevni rok za vložitev predmetne pritožbe pričel teči 21. 4. 2018 in je iztekel v soboto, 5. 5. 2018. Določilo drugega odstavka 101. člena ZUP, ki med drugim določa, da v primeru, če je zadnji dan roka kakšen dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, v konkretnem primeru ni uporabljivo, ker PP Žalec dela tudi ob sobotah in nedeljah. Ker je tožnica pritožbo vložila osebno na PP Žalec dne 7. 5. 2018, je bila pritožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna, kot je to pravilno ugotovila že tožena stranka.

11. Sodišče je dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe, v okviru katerega mora preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na te razloge pa mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu.

12. Ker je bila po presoji sodišča pritožba zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa vložena prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.