Jedro

Iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je bila tožnikova vloga po spornem (pod)merilu kljub temu ocenjena z (zgolj) 8, ne pa z vsemi možnimi (10) točami. Če bi bilo mogoče sklepati, da je razlog za tako oceno v dodatnem zapisu v obrazložitvi ocene, da bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, kako naj bi bil navedeni zapis povezan s kriteriji za ocenjevanje po spornem merilu oziroma s katerim od kriterijev naj bi bil povezan, kot tudi ne utemeljitev, kako je upoštevanje tega zapisa (oziroma kriterija) konkretno vplivalo na oceno tožnikove vloge po spornem podmerilu (zakaj je bila ta ocenjena z 8, ne pa z več ali manj točkami). Izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ocenjevanje tožnikove vloge, tako ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za javno upravo, št. 093-18/2019/115 z dne 17. 10. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga prijavitelja (tožnika) na Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023 (Uradni list RS, št. 48/19, v nadaljevanju javni razpis) zavrne (1. točka izreka) ter da v postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženkina komisija ugotovila, da je tožnik v postopku ocenjevanja za vlogo z naslovom „...“ dosegel 72 točk od skupno možnih 75 točk. Za sofinanciranje so bile predlagane vloge, ki so dosegle minimalni kakovostni kriterij, to je 60 točk. Na sklopu B je za posamezno regijo imela prednost vloga z doseženim najvišjim številom točk. Vloga tožnika je bila zavrnjena, ker se je v okviru sklopa B za Osrednjeslovensko regijo na listo za financiranje uvrstil projekt, ki je dosegel višje število točk. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa je podana (opisna) obrazložitev ocene, (številčna) razčlenitev ocene po posameznih merilih pa izhaja iz ocenjevalne tabele, ki je priloga sklepa.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Zatrjuje, da je prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, posledično pa do nepopolne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik meni, da bi moral dobiti višje število točk, vloga, ki je bila izbrana za sofinanciranje, pa bi morala biti izločena iz ocenjevanja.

4. Med pogoji javnega razpisa je bilo določeno, da mora biti prijavitelj nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), prijavitelj na sklop B pa dodatno pogoje iz 24. člena ZNOrg. Tožnik je pri toženki vpogledal v spis izbranega prijavitelja, ob tem pa ugotovil, da niti prijavitelj niti njegov partner ne izpolnjujeta pogojev za nevladno organizacijo po ZNOrg, zato bi njuna vloga morala biti izločena.

5. Za tožnika je sporno tudi ocenjevanje njegove vloge po merilu „Ustreznost izvedbenega načrta“, po katerem je prejel 8 od 10 možnih točk. Toženka je v razpisni dokumentaciji navedla, da bo maksimalno število točk prejela vloga, ki bo izpolnjevala kriterije – vsebinske opise, kot so bili v razpisni dokumentaciji opredeljeni v zvezi z navedenim merilom. Ne glede na to je tožnikovo vlogo (glede na obrazložitev in komentarja ocenjevalcev na obeh ocenjevalnih listih tožnikove vloge) ocenjevala tudi po kriterijih številčnosti pridruženih partnerjev ter vključenosti Mestne občine Ljubljana. Slednja kriterija tožniku nista bila vnaprej znana in nista del razpisne dokumentacije ali kako drugače vključena v besedilo javnega razpisa, toženka pa je z ocenjevanjem tožnikove vloge po navedenih kriterijih napačno uporabila materialno pravo. Tožnik meni tudi, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa neustrezna in ni zadostno utemeljena, saj ne temelji na ustreznih in logičnih razlogih. Tožnik iz obrazložitve namreč ne more razbrati, v čem je bila njegova vloga tako pomanjkljiva, da je dosegla le 8 točk, če pa iz obrazložitve sledi, da izpolnjuje vse predpisane kriterije.

6. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano „odločbo“ (pravilno sklep) odpravi, toženki pa naloži povračilo tožnikovih stroškov postopka.

7. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe tožnika in predlaga, da sodišče tožbo zavrne oziroma zavrže. Pojasnjuje potek upravnega postopka, ob tem pa izpostavlja, da tožnik zahteva odpravo odločbe, ki je toženka ni izdala, saj je o tožnikovi vlogi odločila s sklepom. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbo zavrže. 8. Toženka vztraja pri svojih stališčih glede ocenjevanja tožnikove vloge, saj ta ni dosegla praga, pri katerem so se še dodeljevala sredstva. Meni, da izbrani prijavitelj in njegov partner izpolnjujeta pogoj neprofitnosti, tako pa tudi pogoje za status nevladne organizacije po ZNOrg.

9. Toženka zavrača tudi navedbe glede ocenjevanja tožnikove vloge. Vloge je ocenjevala toženkina komisija, ki je skladno z namenom javnega razpisa ocenjevala tudi raznolikost pridruženih partnerjev. Izbrani prijavitelj je imel v primerjavi s tožnikom bolj raznolike pridružene partnerje, prav tako večjo geografsko pokritost regije. Toženka ni uporabila kriterijev, ki ne bi bili vnaprej določeni, vključenost več občin in Mestne občine Ljubljana je treba razlagati v smislu raznolikosti, saj več občin krepi medsektorsko povezovanje in sodelovanje za reševanje lokalnih potreb (npr. na področju izobraževanja, usposabljanja, zdravja, zaposlovanja, varstva okolja/narave, urejanja prostora, socialnih storitev, dostopnosti kulturnih dobrin itd.), kar je eden izmed treh specifičnih ciljev javnega razpisa. Izbrani prijavitelj je imel večjo raznolikost pridruženih partnerjev (toženka navaja vključene partnerje) kot tožnik, toženka pa poudarja tudi oceno, da je glede na navedbe v vlogi, ki se nanašajo tudi na aktivnosti z Mestno občino Ljubljana, pomembno sodelovanje s slednjo kot pridruženim partnerjem, ki je z izbranim prijaviteljem podpisal dogovor o sodelovanju. Prav tako gre raznolikost občin v korist izbranemu prijavitelju pri uresničevanju drugega specifičnega cilja javnega razpisa, prispevati k večji vlogi NVO pri oblikovanju lokalnih/regionalnih politik. Toženka glede samega ocenjevanja dodaja še, da je sodna praksa zavzela stališče, da je sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta zadržano, saj gre v takih primerih za odločanje o javnopravni stvari. Sodišče naj se ne bi spuščalo v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno oziroma primerno odločitev.

K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je v zadevi spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo vlogo, s katero se je ta prijavil na javni razpis.

12. Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da tožnik zahteva odpravo neobstoječe odločbe, saj je v zadevi sama odločila s sklepom. Sodišče vezano na navedeno ugotavlja, da tožnik v uvodu in obrazložitvi tožbe na več mestih jasno navaja, da izpodbija toženkin sklep, št. 093-18/2019/115 z dne 17. 10. 2019, ki ga tožbi tudi prilaga. S strani toženke izpostavljeno dejstvo, da je tožnik v zaključku tožbe navedel, da zahteva odpravo toženkine odločbe in ne sklepa (pri čemer pa je tudi na tem mestu navedel pravilno številko in datum izpodbijanega akta), sodišče opredeljuje kot očitno pomoto, ki na jasnost in razumljivost tožbe in postavljenega zahtevka (s katerim tožnik po presoji sodišča nedvoumno zahteva odpravo izpodbijanega sklepa) v ničemer ne vpliva. Toženkinemu predlogu, da se tožba iz navedenega razloga zavrže, sodišče tako ni sledilo.

13. Tožnik v tožbi (med drugim) zatrjuje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker pri ocenjevanju njegove vloge niso bila upoštevana v razpisni dokumentaciji določena merila, izpodbijan sklep pa je s tem v zvezi tudi neobrazložen.

14. Iz izpodbijanega sklepa (v relevantnem delu) izhaja, da je bila tožnikova vloga ocenjena s skupno 72 od možnih 75 točk. S tem v zvezi iz priloge k sklepu (ocenjevalne tabele) izhaja, da je bila ta po (za tožnika spornem) podmerilu c), ki se nanaša na pridružene partnerje in je del merila „Ustreznost izvedbenega načrta“, ocenjena z 8 od 10 točk. Pisna obrazložitev ocene po navedenem podmerilu, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, obsega prepis vseh kriterijev, ki so bili v razpisni dokumentaciji določeni pri tem podmerilu (stran 16 razpisne dokumentacije), in sicer: Vloga pridruženih partnerjev pri izvedbi programa je jasno opredeljena in utemeljena. Pridruženi partnerji so bili vključeni v načrtovanje programa/projekta. Priložen je jasen opis sodelovanja s pridruženimi partnerji. Predviden je način sodelovanja tudi po zaključku sofinanciranja. Pridruženi partnerji bodo vključeni v spremljanje/evalvacijo rezultatov. Ob tem pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa dodan še zapis: „Pri izboru oziroma vključenosti pridruženih partnerjev bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana“.

15. Sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da so postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“. To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Vendar pa je treba tudi v takšnih postopkih zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. O tem obstaja obširna upravnosodna praksa tega sodišča (npr. sodbe I U 508/2016, I U 309/2018, I U 1414/2018, I U 758/2018, I U 1863/2018).

16. Tožnik utemeljeno uveljavlja, da se izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti.

17. Kot slednji pravilno izpostavlja, bi bilo na podlagi obrazložitve ocene tožnikove vloge, kot je podana v izpodbijanem sklepu, mogoče sklepati, da tožnik v celoti izpolnjuje vse kriterije, ki so bili za ocenjevanje po obravnavanem podmerilu določeni v razpisni dokumentaciji - vsi tam določeni kriteriji so namreč (v dobesednem prepisu) vsebovani v obrazložitvi ocene. Ob zapisanem iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je bila tožnikova vloga po spornem (pod)merilu kljub temu ocenjena z (zgolj) 8, ne pa z vsemi možnimi (10) točami. Če bi bilo mogoče sklepati, da je razlog za tako oceno v dodatnem zapisu v obrazložitvi ocene, da bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, kako naj bi bil navedeni zapis povezan s kriteriji za ocenjevanje po spornem merilu oziroma s katerim od kriterijev naj bi bil povezan, kot tudi ne utemeljitev, kako je upoštevanje tega zapisa (oziroma kriterija) konkretno vplivalo na oceno tožnikove vloge po spornem podmerilu (zakaj je bila ta ocenjena z 8, ne pa z več ali manj točkami). Izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ocenjevanje tožnikove vloge, tako ni mogoče preizkusiti. Sodišče s tem zvezi sicer pojasnjuje, da dejstev in okoliščin, ki jih toženka v zvezi z ocenjevanjem tožnikove vloge navaja v odgovoru na tožbo, pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati, saj v slednjem niso bila navedena.

18. Ob upoštevanju navedenega sodišče zaključuje, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti standardu obrazložitve iz prvega odstavka 214. člena ZUP, izpodbijanega sklepa pa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

19. Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala ta, sledeč pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in stališčem, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odločiti. Toženka mora svojo odločitev obrazložiti v skladu z določili ZUS in na način, ki bo omogočal njen preizkus.

20. Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti že iz predstavljenih razlogov, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno zaradi bistvenih kršitev pravil postopka tožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka:

22. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15 eurov.