Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati samo zaradi razlogov, ki jih predlagatelj ni zakrivil. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. N 339/2017 z dne 21. 10. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog nasprotnih udeležencev za podaljšanje roka za vložitev pritožbe z dne 19. 4. 2019 zavrže. Sklenilo je še, da se predlog nasprotnih udeležencev za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 4. 2019 zavrne. Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev obrazložilo z razlogi, da je najprej nasprotnima udeležencema obrazložilo, da je dne 15. 3. 2019 pod opr. št. N 339/2017 izdalo sklep, s katerim je odločilo glede stikov med mld. T. K. in njegovima staršema - nasprotnima udeležencema L. A. in A. K.. Navedeni sklep je bil nasprotnima udeležencema po njuni pooblaščenki mag. N. M., odvetnici na L., vročen dne 20. 3. 2019. Dne 19. 4. 2019 pa sta nasprotna udeleženca pred to sodišče vložila laično vlogo, v kateri sta navedla, da gre za prošnjo, poziv sodišču za podaljšanje roka ugovora na škodljiv in nepravičen sklep o določitvi stikov ter prošnjo sodišču za razpis ponovne obravnave na sodišču o določitvi stikov in s starševsko seznanitvijo o dejanskem, resničnem stanju. To vlogo je sodišče štelo kot predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep in kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je predlog za podaljšanje roka za pritožbo zavrglo, kajti gre za zakonsko določen rok, ki je nepodaljšljiv, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, zato je predlog za podaljšanje roka zavrglo. Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da je njun predlog neutemeljen, saj se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nasprotna udeleženca v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razlogov za vrnitev v prejšnje stanje nista določno pojasnila, sta pa navajala, da sta odvetnico obvestila, da se navedenega termina za narok ne moreta udeležiti in sta jo pozvala, da pri sodišču prosi za preložitev obravnave na kasnejši datum. To je pooblaščenka tudi navedla na naroku, sodišče pa temu predlogu ni ugodilo, saj se nasprotna udeleženca nista udeležila naroka iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku z dne 1. 2. 2019 pa po presoji sodišča ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanje, ampak za njuno zavestno odločitev. Zato je predlog nasprotnih udeleženec za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo na podlagi določbe drugega odstavka 120. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

2. Zoper takšno odločitev podajata pritožbo nasprotna udeleženca. Podajata jo v laični obliki. Menita, da takšna odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, zato zoper njo podajata pritožbo. Navajata, da sta sklep prejela dne 27. 3. 2019 od odvetnice N. M., le-ta je sklep sprejela dne 20. 3. 2019. Ta sklep ni bil pravilno vročen odvetnici, ker nista več želela, da bi ju zastopala, saj sta že dne 1. 2. 2019 z njo prekinila razmerje, ker ju ni več želela zastopati, zato ta sklep ne bi smel biti vročen njej, ampak njima. Sklep sta potem sprejela in sta zoper njega vložila ugovor, ki je bil pravočasen, kljub temu sta sodišče prosila za podaljšanje roka za pritožbo. Sodišče pa je to njuno vlogo napačno štelo kot predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe oz. za vrnitev v prejšnje stanje, saj je vlogo mogoče smatrati tudi kot ugovor - pritožba zoper sklep, želela pa sta, da bi pritožbo podal tudi odvetnik, ki bi pritožbo bolj strokovno utemeljil. Zato menita, da je izpodbijani sklep z dne 21. 10. 2019 nezakonit in predlagata, da ga sodišče razveljavi in vsebinsko odloči o stikih med njima in njunim otrokom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep sodišča z dne 15. 3. 2019 pod opr. št. N 339/2017 vročen pooblaščenki nasprotnih udeležencev po odvetnici mag. N. M., odvetnici na L. in sicer dne 20. 3. 2019. Nasprotna udeleženca je namreč v tem nepravdnem postopku na prvi stopnji zastopala kot pooblaščenka, ta odvetnica. Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP v zvezi s členom 142 ZNP-1, v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Tako je bil sklep sodišča nasprotnima udeležencema pravilno vročen in od tega dne je tudi pričel teči pritožbeni rok za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da so zakonski roki neposredno določeni v zakonu in glede na to, da je rok za vložitev pritožbe zoper sklep v nepravdnem postopku določen v tretjem odstavku 31. člena ZNP, gre tako za zakonski in posledično nepodaljšljiv rok, ki ga sodišče na predlog strank ne more podaljšati. Zato je sodišče ta predlog nasprotnih udeležencev za podaljšanje roka pravilno zavrglo, kot to izhaja iz odločitve, sprejete v točki I. izreka izpodbijanega sklepa. V pritožbi pritožnika navajata, da sta pooblaščenki odpovedala pooblastilo v času teka pritožbenega roka. Odpoved pooblastila odvetnici nista izkazala. Iz vpogleda v tusodni spis je razvidno, da je pooblaščenka odpovedala pooblastilo nasprotnima udeležencema dnem 4. 4. 2019, iz predložitvenega poročila (list. št. 481 spisa) pa izhaja, da je bila pritožba predlagateljev zoper sklep N 339/2017 z dne 15. 3. 2019 vložena dne 23. 4. 2019, še predno je pooblaščenka sodišču sporočila, da je odpovedala pooblastilo. To je sodišču sporočila z dopisom z dne 24. 7. 2019. Nasprotna udeleženca sta nato dne 19. 4. 2019 vložila na sodišče laično vlogo v kateri sta navedla, da gre za prošnjo za podaljšanje roka za ugovor zoper sklep. Prošnjo sta podala, nato pa sta vložila pritožbo, zato je njuna pritožba v delu, ko navajata, da nista imela dovolj časa za vložitev pritožbe neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno odločitev in je pravilno obrazložilo, da zakonsko določenih rokov ni mogoče s sklepom sodišča podaljšati. Sodišče druge stopnje pa še nasprotnima udeležencema pojasnjuje, da je njuna pritožba zoper sklep z dne 15. 3. 2019 bila vsebinsko obravnavana na seji senata dne 15. aprila 2020 in jima ni bila odvzeta pravica do pritožbe zoper sklep o ureditvi stikov.

5. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da ni ugodilo njunemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Oba udeleženca sta bila nazadnje navzoča na naroku dne 15. 5. 2018 in sta takrat podala svoji izjavi glede predloga predlagatelja1. Na zadnji narok nasprotna udeleženca nista pristopila, sta pa bila v celoti seznanjena z mnenjem izvedenke, na katerega sta tudi podala številne pripombe. Na tem naroku pa je bila navzoča njuna pooblaščenka, ki je pojasnila razloge, zakaj nasprotna udeleženca na ta rok ne bosta pristopila. Sodišče je nato opravilo narok v navzočnosti njune pooblaščenke in je vsebinsko obravnavalo pripombe na mnenje, katera sta nasprotna udeleženca podala pisno. Tako jima na tem naroku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja, ker sta svojo izjavo in pripombe že podala tekom postopka na prvi stopnji, na zadnjem naroku pa jo je zastopala pooblaščenka, ki je tudi pojasnila razlog za njuno odsotnost. Sodišče prve stopnje je navedbe pooblaščenke obravnavalo in je ugotovilo, da se nasprotna udeleženca naroka nista udeležila iz razloga, ker je bila na tem naroku prisotna tudi direktorica predlagatelja, onadva pa se čutila prizadeta in žalostna zaradi ravnanja CSD. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev in je zato pritožba v tem delu neutemeljena. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena in je sodišče pravilno ocenilo, da je bil razlog nasprotnih udeležencev za neudeležbo na naroku njuna namerna odločitev, zato je pravilna odločitev sodišča za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo kot neutemeljenega in je pri tem pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 120. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Takšne odločitve nasprotna udeleženca vsebinsko niti ne izpodbijata in ne navajata nobenih pritožbenih razlogov za napačno odločitev sodišča, v tem delu. Ker navajata zgolj očitek, da je sklep sodišča nezakonit, čemur pa ni tako, kot je pravilno obrazloženo v sklepu sodišča prve stopnje, zato njuna pritožba ni utemeljena.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

1 Glej prepis zvočnega posnetka dela naroka z dne 15. 5. 2018 od list. št. 206a do 206g spisa.