27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. ter B. B., C. C. in Č. Č., vseh iz Z. Z., ki jih zastopa C. C., odvetnik na V., na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 721/2004 z dne 9. 11. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 192/2003 z dne 23. 4. 2004, z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 462-01-135/01 z dne 23. 12. 2002 in s sklepom Upravne enote Jesenice št. 351-331/95 z dne 26. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnikom je bila z odločbo Upravne enote Jesenice št. 351-331/95 z dne 24. 4. 2001 zavrnjena zahteva za denacionalizacijo zemljišča. Pritožbo zoper to odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) z odločbo št. 462-01-135/01 z dne 7. 6. 2001 zavrnilo, pritožniki pa niso sprožili upravnega spora. Odločba upravnega organa prve stopnje o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka je tako postala pravnomočna 20. 7. 2001. Zahteva je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da se po določbah 3. in 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen) podržavljeno premoženje ne vrača prejšnjemu lastniku, kolikor ni prišlo do dejanske spremembe lastništva in izgube posesti nad podržavljenim zemljiščem po predpisu, navedenem v 3. členu ZDen, in v časovnem okviru iz 4. člena ZDen.

2.Dne 25. 10. 2002 so pritožniki pri upravnem organu prve stopnje vložili zahtevo za spremembo navedene pravnomočne odločbe na podlagi 265. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 in nasl. – v nadaljevanju ZUP/86). Pri tem so se sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54/02 in OdlUS XI, 87 – v nadaljevanju Odločba). Upravni organ je zahtevo zavrgel. Zavrženje je utemeljil z navedbo, da Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 – v nadaljevanju ZUP), katerega je moral uporabiti glede na pravnomočno končan denacionalizacijski postopek, ne vsebuje več takega izrednega pravnega sredstva. Pri tem je upravni organ prve stopnje še navedel, da zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka tudi sicer ni možno označiti kot nepravilno uporabo materialnega prava v smislu 265. člena ZUP/86, ker v času odločanja o zahtevku še ni bilo prej navedene Odločbe. MOP je pritožbo pritožnikov zavrnil, pritožniki pa so bili neuspešni tudi v upravnem sporu.

3.Pritožniki izpodbijajo v izreku navedene upravne in sodne odločbe. Menijo, da je šlo pri odločitvah upravnih organov v denacionalizacijskem postopku za nepravilno uporabo materialnega prava. Zatrjujejo, da je v postopkih, kjer so bile izdane izpodbijane odločbe, prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). To utemeljujejo z navedbo, da sami ne morejo uveljavljati pravic iz ZDen, osebe, katerih postopki pa niso bili končani do 25. 5. 2002, to je do izdaje že navedene Odločbe, pa to pravico imajo. Menijo, da zaradi procesnih določb ne bi smeli biti prikrajšani glede pravic, ki jim jih daje materialni predpis, v konkretnem primeru ZDen. Zatrjujejo tudi, da jim je kršena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

4.V postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane odločbe, se je odločalo o uporabi izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke. Zavrženje zahteve za uporabo pravnega sredstva temelji na ugotovitvi, da (novi) ZUP, ki ga je upravni organ moral uporabiti glede na pravnomočno končan denacionalizacijski postopek, izrednega pravnega sredstva, ki so ga vložili pritožniki, ne vsebuje več. Pritožnikom je bilo tudi pojasnjeno, da odprave denacionalizacijske odločbe tudi ni mogoče zahtevati s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), ker je ta določba ZUstS lahko podlaga za tak zahtevek le v primeru, ko Ustavno sodišče z odločbo odpravi podzakonski predpis ali splošni akt, kar pa se v primeru odločbe, na katero se pritožniki sklicujejo, ni zgodilo. Takim stališčem upravnih organov in obeh sodišč ni mogoče očitati, da kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravico do enakega varstva pravic. Pritožniki te kršitve ne morejo utemeljiti tudi s primerjanjem svojega položaja s položajem tistih, katerih denacionalizacijski postopki do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani. Položaja med seboj nista primerljiva, saj gre pri pritožnikih za postopek v zvezi z uporabo izrednega pravnega sredstva, pri osebah, na katere se sklicujejo, pa o denacionalizaciji sploh še ni bilo pravnomočno odločeno. Pomembno je tudi, da so k takemu različnemu položaju prispevali prav pritožniki, ki zoper odločbo o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka niso uporabili vseh rednih pravnih sredstev, ki so jih imeli na razpolago. Neutemeljen pa je tudi očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj so pritožniki zoper sklep o zavrženju zahteve za spremembo pravnomočne odločbe imeli pritožbo in možnost vložiti tožbo v upravnem sporu, kar so tudi storili. Več od tega jim ta pravica ne zagotavlja.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

[1]Pravilen datum odločbe Ustavnega sodišča je 23. 5. 2005.