Jedro

Rok za vložitev pritožbe zaradi molka organa bi iztekel na soboto. Ker tega dne državni organ, ki bi moral odločiti o zahtevi za varstvo pravic, ni delal, se je rok iztekel na prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek. Pritožba, vložena v osmih dneh od tega dne dalje, je pravočasna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena istega zakona ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tožnica zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja vložila 25. 3. 2011, zato bi morala tožena stranka skladno z rokom iz 2. odstavka 24. člena ZJU odločiti najkasneje do ponedeljka 11. 4. 2011. Tožena stranka v tem času o zahtevi ni odločila, zato je tožnica dne 19. 4. 2011, torej v predpisanem 8 dnevnem roku, na Komisijo za ... pri Vladi RS vložila pritožbo v smislu 3. odstavka 24. člena ZJU. Tožena stranka je o tožničini zahtevi sicer odločila s sklepom št. ... z dne 11. 4. 2011, vendar je ta odločitev po tožničinem prepričanju brezpredmetna in pravno neveljavna, saj bi morala tožena stranka sklep odpraviti dne 11. 4. 2011, na pošto pa ga je oddala šele 12. 4. 2011, kar je po izteku 15 dnevnega roka. Iz navedenega tako izhaja, da je tožnica možnost pritožbe izkoristila, zato je uveljavljanje sodnega varstva v tem primeru utemeljeno.

Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbe napačno štelo, da je 15 dnevni rok potekel že 9. 4. 2011 in je že s tem dnem nastopil molk organa, zato bi tožnica morala pritožbo vložiti že 18. 4. 2011 in ne šele 19. 4. 2011. Ker je bila dne 9. 4. 2011 sobota, ko organ skladno z Uredbo o delovnem času v državnih organih (Ur. l. RS, št., 115/2007 in nadaljnji) ne dela, je molk organa nastopil dne 11. 4. 2011 – v ponedeljek in je tožnica pritožbo vložila dne 19. 4. 2011 pravočasno.

Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu zavzema stališče, da do molka organa dejansko ni prišlo, saj je tožena stranka o tožničini zahtevi odločila. S tem stališčem se pritožba ne strinja. Tožena stranka je namreč odločitev odpravila tožnici po izteku prekluzivnega roka. Če bi tako zavzeli stališče, da je mogoče odločitev pravnoveljavno odpraviti tudi po izteku tega roka, potem institut molka organa, po mnenju pritožbe, sploh ne bi imel smisla, saj je njegov namen ravno v tem, da odpravlja negotovost pravnega položaja prizadetega posameznika, s tem ko se tistemu, ki o njegovih pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih odloča, jasno in določno omeji obdobje, v katerem mora sprejeti svojo odločitev. Tako v konkretnem primeru ne bi smelo biti sporno, da je tožena stranka o zahtevi tožeče stranke za odpravo kršitve pravic iz delovnega razmerja odločila, ampak prepozno, t.j. po izteku prekluzivnega roka in zato njene odločitve ni mogoče šteti za pravno relevantno. Iz tega razloga se tožnici ni bilo potrebno pritožiti zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta odločila o njeni zahtevi in ki ga je prejela 18. 4. 2011, saj je pravilno in pravočasno vložila pritožbo zaradi molka organa. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom na delovnem mestu svetovalec, da je obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 3. 2011 nezakonito, da ji je tožena stranka dolžna ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delovno mesto svetovalec, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja od 1. 4. 2011 do 31. 5. 2011, jo za ta čas prijaviti v socialna zavarovanja, obračunati in izplačati pripadajoče plače ter ji izplačati odškodnino namesto reintegracije v višini 7.077,55 EUR, saj je ugotovilo, da je tožnica pritožbo zaradi molka organa, ki jo je vložila na Komisijo Vlade RS za ... dne 19. 4. 2011 vložila prepozno, saj se je rok za vložitev iztekel 18. 4. 2011, poleg tega pa je tožena stranka o tožničini zahtevi odločila s sklepom z dne 11. 4. 2011, ki je bil tožnici vročen 18. 4. 2011 in ker tožnica tega sklepa ni izpodbijala, je ta postal dokončen in pravnomočen, zaradi česar tožba tudi v tem primeru ni dopustna.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnica pritožbo zaradi molka organa, ker tožena stranka ni odgovorila v roku iz 2. odstavka 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji), vložila prepozno, saj naj bi se rok iztekel 9. 4. 2011, tožnica pa je pritožbo vložila 19. 4. 2011, kar je po izteku 8 dnevnega roka iz 1. odstavka 25. člena ZJU. Rok bi se res iztekel 9. 4. 2011, če bi bil to delovni dan, ne pa sobota, ko skladno z Uredbo o delovnem času v državnih organih, na katero pravilno opozarja pritožba, državni organ ni delal in tako tudi ni mogel o zahtevi odločiti. Rok se je iztekel prvi naslednji delovni dan, to pa je bil ponedeljek 11. 4. 2011. Tako je tožnica, ki je pritožbo zaradi molka organa vložila dne 19. 4. 2011, to vložila v roku 8 dni, torej v zakonsko določenem roku iz 1. odstavka 25. člena ZJU in je tudi tožba vložena 20. 5. 2011 pravočasna. Sodišče prve stopnje bi moralo o zadevi odločiti po vsebini.

Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in skladno s 3. alineo 365. člena ZPP sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku o zadevi odločiti meritorno, pri čemer pa naj upošteva dejstvo, da tožnica s tožbo zahteva priznanje pravic, o katerih je bilo že dokončno in pravnomočno odločeno, da ji ne gredo.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo ( 3. odstavek 165. člena ZPP).