Jedro

Prisilno pridržanje je dopustno, če je nevarnost pridržančevega bolezenskega stanja za življenja drugih konkretna.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je odločilo, da se I. M. pridrži na zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike še najdalj do 26. julija 2009. Proti sklepu se pritožuje I. M.. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbe je v tezi, da škoda, o kateri je govora v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni z ničemer izkazana, marveč je samo hipotetična ter se opira samo na prejšnje izkušnje z zdravljenji pridržanega. Pritožba pojasnjuje, da je I. M. sam prišel na Psihiatrično kliniko. Zdravnica, ki je bila prisotna ob sprejemu, ga sploh ni želela poslušati. Pogledala je le njegovo prejšnjo zdravstveno dokumentacijo in ga poslala na zaprti oddelek. To je bil razlog za njegovo razburjenje. Na podlagi prejšnjih izkušenj ter na podlagi te razburjenosti je nato izvedenec dr. J. ocenil, da je I. M. potreben pridržanja. Ob tem se ne izvedencu ne dr. L. ni zdelo pomembno, da je od zadnjih težav in prejšnje hospitalizacije minilo že več kot dve leti. Poleg tega pritožba pojasnjuje, da se je I. M. zares čutil ogroženega. Vse dokaze ima lepo urejene v mapi. To kaže, da pri I. M. ne gre za preganjavico, temveč za utemeljen občutek ogroženosti. Pritožba zaključuje, da je ukrep pridržanje na zaprtem oddelku Psihiatrične bolnišnice pretiran. Duševna bolezen sama po sebi še ne pomeni razloga za pridržanje osebe na zaprtem oddelku. Ta ukrep se izvaja lahko le tedaj, ko milejši ukrepi niso mogoči. O tem pa v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema odločitev sodišča prve stopnje in soglaša z razlogi, ki takšno odločitev utemeljujejo.

Sodišče prve stopnje je postopek prisilnega pridržanja v Psihiatrični bolnišnici izpeljalo v skladu s standardi, ki jih je za prehodno obdobje (1) v odločbi U-I-60/2003 opredelilo Ustavno sodišče. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje omogočajo materialnopravni zaključek, da je pridržanja na zaprtem oddelku dejansko nujno. Odločilna dejstva je sodišče ugotavljalo tako s pomočjo strokovnjaka (na eni strani izvedenca in na drugi strani lečečega zdravnika) kot s pomočjo žene pridržanega, ki jo je zaslišalo na naroku. Na ta način si je sodišče lahko ustvarilo celovito podobo o konkretni nevarnosti, ki jo bolezensko stanje pridržanega predstavlja za življenja drugih. Ta nevarnost ni zgolj hipotetična, kot meni pritožba. Res je, da so pri presoji, ali je nevarnost podana ali ne, pomembno vlogo igrale tudi pretekle izkušnje. Vendar so te izkušnje prav tako konkretne, vezane so na isto konkretno osebo ter isto konkretno bolezen. To je huda duševna bolezen, v katere poslabšani fazi se je sedaj znašel pridržani. Ugotovitev, da je sedanje stanje pridržanca takšno, da ogroža življenje drugih, je tako plod celovite ocene: strokovnega mnenja izvedenca, preteklih izkušenj ter sedanjega neposrednega doživljanja pridržančeve žene. Iz njene izpovedbe, na katero se izpodbijani sklep sklicuje ter jo sprejema, izhaja tudi razlog za poslabšanje pridržančevega stanja (to je: prenehanje jemanja zdravil).

Ker je nevarnost v smislu 70. člena ZNP tudi po prepričanju pritožbenega sodišča konkretna in takšna, da posledic ni mogoče odvrniti drugače, kakor s prisilnim pridržanjem na zaprtem oddelku psihiatrične ustanove do 26.7.2009, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožba ni utemeljena, ob tem pa tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP(2), ki se na podlagi določbe 37. člena ZNP smiselno uporablja v nepravdnem postopku.

(1) To je do tedaj, ko bo Državni zbor odpravil neskladje določb 70. do 81. člena ZNP (Zakon o nepravdnem postopku – Uradni list SRS, št. 30/1986 do Uradni list RS, št. 131/2003) z Ustavo.

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 do Uradni list RS, št. 45/2008).