Jedro

Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 07.02.2001 s sklepom odločilo, da za odločanje v zadevi ni pristojno (1. točka izreka) in predlog za izvršbo z dne 24.03.1999 zavrglo (2. točka izreka).

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navedel je, da 6. člen Carinskega zakona ne pooblašča carinskega organa za prisilno izterjavo carinskega dolga. Do 30. junija 1999 je veljala določba, da se vodi carinski postopek v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo pa v 2. odst. 276. člena določa, da se izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti. Zato je glede na zakonodajo, ki je veljala na dan vložitve predloga, upravičeno zahteval sodno izterjavo carinskih terjatev. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oz. ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je stroške.

Pritožba je utemeljena.

Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavljajo odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, Carinarnice S., s katerimi je bilo dolžnici naloženo plačilo carine (2. točka 2. odst. 17. člena ZIZ). Carinski zakon (v nadaljevanju CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga. V 1. odst. 155. člena CZ je samo določeno, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V času vložitve predloga za izvršbo je carinski zakon (Ur.l. RS 1/1995) v 1. odst. 6. člena določal, da vodi carinski organ carinski postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Določba 6. člena CZ, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pa je bila sprejeta, kot je pravilno opozoril upnik, šele 06.05.1999 s spremembo CZ (Ur.l. 32/1999), torej po vložitvi predloga za izvršbo dne 24.03.1999 (dohodni zaznamek na list. št. 1). Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji pristojnosti upoštevati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in ne določbe Zakona o davčnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/99) je začel veljati 01.04.2000 (prim. 325. člen ZUP/99). Glede na to, da je upnik predlog za izvršbo vložil pred uveljavitvijo ZUP/99, bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 324. člena ZUP/99, v konkretnem primeru uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 47/86 - v nadaljevanju ZUP/86), ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo. V 2. odst. 276. člena ZUP/86 pa je določeno, da se v upravnem postopku izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti. Po prehodnih določbah ZUP/99 je tako sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99. Iz povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe davčnega postopka namesto določb splošnega upravnega postopka in v posledici sprejelo napačno odločitev o nepristojnosti.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).