18. 11. 2019

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Gregor Jeza, Maribor, na seji 18. novembra 2019

sklenil:

Ustavna pritožba zoper:

– sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 271/2015 z dne 10. 5. 2019 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X K 271/2015 z dne 17. 3. 2017,

– poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I IKZ 271/2015 z dne 19. 9. 2019 in

– ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o predlogu za odlog izvrševanja kazni zapora, podanem v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X K 271/2015 z dne 17. 3. 2017,

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je 10. 10. 2019 vložil ustavno pritožbo. V njej je navedel, da jo vlaga zoper v izreku tega sklepa navedene akte ter zoper ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča, ki da nista odločili o njegovem predlogu za odlog izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe. Opozarja, da je njegov zagovornik dne 2. 9. 2019 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper pravnomočno obsodilno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej naj bi substancirano zatrjeval resne kršitve človekovih pravic v zvezi s postopkom priznanja krivde in kršitve pravice do nepristranskega sojenja. Kljub temu naj mu do sedaj niti sodišče prve stopnje niti Vrhovno sodišče ne bi vročila odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da sta odločili o njegovem predlogu za odlog izvršitve. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave in 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), kršitev pravice do pravnega sredstva iz 13. člena EKČP ter kršitev pravic iz 6. člena EKČP in drugega odstavka Protokola št. 7 k EKČP. Predlaga začasno zadržanje izpodbijanih odločb, absolutno prednostno obravnavo zadeve in postavitev vprašanja Evropskemu sodišču za človekove pravice. Zatrjuje tudi, da vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – v nadaljevanju ZKP), ter predlaga zadržanje izpodbijanih zakonskih določb.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno obsodilno sodbo, še preden je Vrhovno sodišče odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil njegov zagovornik. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo v tem delu zavrgel, ker niso izčrpana izredna pravna sredstva (prva alineja izreka tega sklepa).

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani na prestajanje zaporne kazni zavrgel, ker ta poziv ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi[1] (druga alineja izreka tega sklepa).

4.Na poizvedbe Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče z dopisom z dne 30. 10. 2019 sporočilo, da je na seji dne 29. 10. 2019 za pritožnika odredilo odlog izvršitve pravnomočne sodbe. Posredovalo je tudi sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 271/2015 z dne 29. 10. 2019, iz katerega je razvidna ta odločitev. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper ravnanje sodišča prve stopnje in Vrhovnega sodišča, ki naj ne bi odločili o predlogu za odlog pravnomočne sodbe, zaradi pomanjkanja pravnega interesa za odločitev, zavrgel (tretja alineja izreka tega sklepa).

5.Vloge v delu, v katerem pritožnik svoje navedbe opredeli kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena ZKP, Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijanih določb predlagal podrejeno. Čeprav pritožnik ni izrecno navedel, da pobudo vlaga podrejeno, tak njegov namen jasno izhaja iz vsebine njegovih navedb.[2] Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane sodne odločbe temeljijo na protiustavnih predpisih, oceno njihove ustavnosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve, druge in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik senata Marko Šorli ter člana DDr. Klemen Jaklič in dr. Marijan Pavčnik. Sklep je sprejel soglasno.

Marko Šorli

Predsednik senata

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-211/13, Up-736/13 z dne 9. 10. 2013.

[2]Pobudnik namreč sodišču prve stopnje in Vrhovnemu sodišču očita, da bi na podlagi tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena morali odložiti izvršitev pravnomočne sodbe.