Jedro

Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. 090-198/2011/17 z dne 4. 1. 2011 razveljavi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi prosilca (A. d.o.o.) in odločbo organa (Javni zavod RTV Slovenija, Ljubljana) z dne 23. 2. 2012011 odpravila. Del zahtevka prosilca, ki se nanaša na podatke o izvajanju javne službe organa v zvezi z digitalnim oddajanjem radiodifuznih vsebin je ugodila. Odločila je, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve odločbe v elektronski obliki posredovati kalkulativni model izračuna cene DVB-T, brez konkretnih finančnih in računovodskih podatkov, datoteko DVB-T model 2008, datoteko DVB-T model 2009, datoteko DVB-T 2010, datoteko DVB-T model 2009, datoteko DVB-T model 2010, pri čemer mora prikriti določene podatke, mapo PRILOGE_INTERNI_RACUNI_RTVS_2010 v celoti in datoteko MUX_A_prih_odh_od_dec_2009_do_dec_2010, pri čemer mora v zavihkih prikriti določene podatke. V izpodbijani odločbi je obširno navajala pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev. Sklicevala se je na določbe Zakona o RTV Slovenije (ZRTVS-1) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in poudarja, da se obe dejavnosti (javna in tržna) opravljata na istem multipleksu oziroma omrežju. Razkritje stroškov, ki pripadajo delu multipleksa za izvajanje javne službe nujno istočasno razkrije tudi stroške tržne dejavnosti oziroma stroške celotnega multipleksa. Iz strukture stroškov bi bile razvidne tehnične in organizacijske rešitve tožeče stranke. APEK je na podlagi analize trga že leta 2008 izdal organu odločbo o operaterju s pomembnim tržnim deležem. APEK ima pristojnost nadzora nad izvajanjem obveznosti naloženih v tej odločbi. Na zahtevo prosilca je opravil nadzor izračuna cene storitve oddajanja v multipleksu. S tem je zagotovljeno, da organ ne more izkoriščati svojega položaja na trgu na škodo konkurenčnega operaterja. Konkurenčnemu operaterju je torej zagotovljen nadzor nad poslovanjem organa, s tem pa je tudi vzpostavljeno konkurenčno okolje na trgu. Obveznosti, naložene v izpodbijani odločbi, pomenijo posredovanje vseh kalkulativnih podatkov, razen mikro lokacije osnovnih sredstev. Ta podatek je za izračun cene nepomemben. Razkritje vseh ostalih finančnih in računovodskih podatkov pa bi pomenilo razkritje stroškov celotnega multipleksa tako na javnem kot tudi na tržnem delu. Zahtevane informacije predstavljajo konkurenčno prednost tožeče stranke, njihovo razkritje pa bi nedvomno vplivalo na njen tržni položaj. Da gre za takšne podatke izhaja že iz prizadevanja družbe A. d.o.o. da do teh podatkov pride, saj očitno ne gre za podatke, ki bi zanimali osebe, ki niso konkurenca toženi stranki. Tudi test interesa javnosti v tem primeru pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejša od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti tožeče stranke in posledično od zavarovanja njenega interesa, da ji zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in argumentih za njeno odločitev. Prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Stranka z interesom, A. d.o.o., je na tožbo odgovorila. Strinja se z odločitvijo tožene stranke in z njenimi razlogi ter v celoti prereka tožbene navedbe.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A. d.o.o., pokazati v izreku odločbe določene informacije.

Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. d.o.o. izhaja, da je družba sprejela skupščinski sklep dne 6. 5. 2013, po katerem družba A. d.o.o., preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije v skladu s 425. do 429. členu v zvezi s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nadalje, da celotno premoženje družbe A. d.o.o. v posledici njenega prenehanja postane premoženje edine družbe B. Norveška, vpisane v registrski center Bronnoysund pod organizacijsko številko ... (v nadaljevanju B.). Nadalje, da obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikov družbe A. d.o.o. prevzame njena edina družbenica družba B. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je urejeno v določbah 425. (pogoj), 426. (vsebina sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku), 427. členu (objava sklepa o prenehanju in prevzem odgovornosti delničarjev, 428. členu (ugovor proti sklepu prenehanja) in 429. členu Zakona o gospodarskih družbah (izbris družbe iz registra). Za odločitev v zadevi je glede na navedene določbe zato pomembno, ali je bil proti sklepu o prenehanju vložen ugovor oziroma, ali je družba A. d.o.o. iz sodnega registra že izbrisana.

Iz opisanih razlogov se sodišče do tožbenih ugovorov ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijano odločbo.