Jedro

Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen (U-I-72/93), je treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med lastninskim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi (prim. 24. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93). Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 389/2012 z dne 29. 1. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 362-375/1992-208 z dne 11. 1. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 4904-59/2005 z dne 7. 2. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa ter ugodila pritožbi A. A. tako, da je v 2. točki izreka odločbe prvostopenjskega organa, v kateri je bil kot skrbnik za poseben primer postavljen B. A. ml., kot skrbnico za poseben primer dodala še A. A. Prvostopenjski organ je sicer z navedeno odločbo še odločil: da se upravičencu do denacionalizacije B. A. st. vrne v last poslovni prostor v izmeri 201 m2, ki se nahaja v pritličju hiše ... v Ljubljani, stoječe na zemljišču parc. št. ..., k. o. ..., in temu poslovnemu prostoru pripadajoči del skupnih prostorov, delov in naprav na nepremičnini ..., Ljubljana, ter ustrezni delež stavbnega zemljišča parc. št. ..., k. o. ... (1. točka izreka izpodbijane odločbe); da je zavezanka revidentka, ki je dolžna v tam navedenem roku nepremičnino iz 1 točke izreka te odločbe predati skrbniku iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (3. točka izreka izpodbijane odločbe); da Okrajno sodišče v Ljubljani po uradni dolžnosti izvede spremembo zemljiškoknjižnega stanja po pravnomočnosti te odločbe (4. točka izreka izpodbijane odločbe) in da vsaka stranka trpi svoje stroške, stroški postopka pa niso bili zaznamovani (5. točka izreka izpodbijane odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93. Navaja, da v primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire za vrnitev podržavljenega premoženja v naravi. Če je dejansko stanje takšno, že to zadošča za odločitev o vračanju v naravi in dodatno tehtanje učinkov te oblike denacionalizacije na pravni položaj vlagateljev zasebnega kapitala in pravice denacionalizacijskih upravičencev ni potrebno. Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev. Bagatelnost, ki jo v tej zvezi navaja Ustavno sodišče, še okrepi močnejši položaj denacionalizacijskih upravičencev, ni pa to tista okoliščina, ki je odločujoča; zaradi bagatelnosti zasebnega vložka samega po sebi je Ustavno sodišče razveljavilo 4. odst. 16. člena ZDen. Enako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 362/2008 z dne 17. 9. 2009. Kot neutemeljene zavrača vse ugovore v zvezi z mnenjem izvedenke S., ki jo je imenoval organ. Po podatkih, ki so bili podlaga za vpis tožeče stranke v sodni register, je bil delež zasebnega kapitala v novoustanovljenem podjetju 11,257 %, družbenega pa 88,743 %. Izvedenka je na podlagi ponovnega vrednotenja stvarnih vložkov ugotovila, da družbeni kapital predstavlja 94,5 %, zasebni pa 5,5 %, po metodi neto aktive pa gre za razmerje 95,3 % : 4,7 % v korist družbenega kapitala, kar kaže, da je zasebni kapital v mešanem podjetju udeležen v zelo nizkem odstotku. Upravljavska razmerja (za družbeni kapital izdane neparcipativne delnice z manj kot 20 % glasovalnih pravic, za zasebni kapital pa navadne delnice z več kot 80 % glasovalnih pravic) kažejo na veliko nesorazmerje med obema vrstama kapitala. Postopek, začet po tožbi Družbenega pravobranilca, se je končal s poravnavo, zato revidentka ne more prepričljivo zatrjevati, da ni prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. Glede na navedeno procentualna zastopanost obeh oblik kapitala, nesorazmerna delitev upravljavskih upravičenj in okoliščine pri ustanovitvi mešanega podjetja zadostujejo za vsebinsko popolnitev standarda bagatelnosti. Zato ni treba ugotavljati še (ne)sorazmernosti med zasebnim vložkom in podržavljenim premoženjem, niti ni pomembna morebitna špekulativnost (v zvezi s čimer bi se bilo treba še opredeliti do podatkov v spisu).

3. Revidentka dovoljenosti revizije uveljavlja po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi reviziji tako, da spremeni izpodbijano sodbe in odpravi v tem upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zavrne zahtevo za vrnitev obravnavanih nepremičnin v naravi; podrejeno pa predlaga, da zadevo vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek. Revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.Sodišču prve stopnje očita, da v nasprotju s stališči, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93 in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 362/2008, ni upoštevalo, da zasebni kapital ni nesorazmerno manj vreden od premoženja denacionalizacijskih upravičencev. Vložek zasebnega kapitala v znesku 16.003.000,00 din oziroma po tedanjem tečaju 1.231.000,00 DEM ne v svoji nominalni vrednosti ne v razmerju do celotnega kapitala družbe ne predstavlja neznatne in minimalne oziroma simbolične vrednosti tako, da bi zgolj ugotovitev te vrednosti že zadoščala za oceno njegove bagatelnosti. Meni, da je sodišče zmotno razlagalo pomen sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sklepa Vrhovnega sodišča, izdanih v postopku v zvezi z odločbo Agencije RS za plačilni premet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju Agencija). Zatrjuje, da obrazložitev izpodbijane sodbe ni jasna glede vloge bagatelnosti vložka, niti ta ni jasno in popolno utemeljena, prav tako pa sodišče prve stopnje ni opredelilo, kaj naj bi predstavljalo oškodovanje družbene lastnine, oziroma ni opredelilo na kaj meri s sklicevanjem na okoliščine ob ustanovitvi revidentke. Zaradi navedenega izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu naj bi bila podana tudi zato, ker sodišče prve stopnje kljub navodilom Vrhovnega sodišča ni opravilo preizkusa sorazmernosti med zasebnim vložkom in premoženjem, ki se vrača v denacionalizacijskem postopku, in ker ni bil izveden dokaz z novo imenovanim izvedencem. Hkrati z revizijo vlaga predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila. Stranke z interesom v odgovoru na revizijo predlagajo, da Vrhovno sodišče revizijo kot kot nedovoljeno zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Po presoji Vrhovnega sodišča je podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi v reviziji izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja razlage pojma bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v pravni osebi v mešani lastnini; in sicer, ali za odločitev o vrnitvi podržavljenega premoženja v naravi zadostuje že bagatelnost zasebnega vložka v razmerju do vložka družbenega kapitala, če upravljavska upravičenja ne sledijo lastništvu kapitala in je družbena lastnina neopredeljeno oškodovana. Ker je revizija dovoljena iz navedenega razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo ostalih uveljavljanih razlogov za dovoljenost revizije.

7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po 86. členu ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995, s katero je to odločilo, da se določba četrtega odstavka 16. člena ZDen razveljavi, kolikor se nanaša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuji kapital udeležen z bagatelnimi vložki. V ostalem delu določba četrtega odstavka 16. člena ZDen ni v nasprotju z Ustavo, če se razlaga in uporablja tako, kot je navedeno v obrazložitvi te odločbe. Četrti odstavek 16. člena ZDen sicer določa, da se premoženje pravnih oseb v mešani lastnini lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o zakonitosti odločbe o denacionalizaciji, št. 362-375/1992-208 z dne 11. 1. 2011, izdane v ponovnem postopku na podlagi izvrševanja sodbe sodišča prve stopnje I U 1676/2009 z dne 20. 4. 2010, ki je bila izdana v izvrševanju sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 362/2008 z dne 17. 9. 2009. V navedenem sklepu je Vrhovno sodišče, izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995, navedlo, da je pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša navedena odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen, treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med lastninskim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi (prim. 24. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93). Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse (11. obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 362/2008).

10. Revidentka v reviziji utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sledilo stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa X Ips 362/2008 z dne 17. 9. 2009. Štelo je namreč, da ni ovire, da se v naravi vrne premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, če je ugotovljena zgolj bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju, ter da ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi. Izhajajoč iz takšnega stališča sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je podana očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, temveč je ugotavljalo le bagatelnost deleža zasebnega vložka v mešanem podjetju. Pri tem pa standarda bagatelnosti ni napolnilo v smislu neznatnosti, minimalnosti oziroma simboličnosti, kot jo je kot izjemo od hkratnega presojanja sorazmernosti med zasebnim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, v sklepu X Ips 362/2008 nakazalo Vrhovno sodišče. 11. Sodišče prve stopnje tudi sicer ni pravilno napolnilo standarda bagatelnosti, saj ga je napolnjevalo z okoliščinami, ki ne utemeljujejo bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju. Po oceni sodišča prve stopnje, ki se strinja z enako oceno tožene stranke, bagatelno naravo vložka zasebnega kapitala v višini 5,5 % (ugotovljenega na podlagi mnenja v upravnem postopku imenovane izvedenke), utemeljuje iz tega odstotka izhajajoča nizka procentualna zastopanost zasebnega kapitala v premoženju mešanega podjetja, nesorazmerna porazdelitev upravljavskih upravičenj med zasebnim in družbenim kapitalom ter okoliščine pri ustanovitvi mešenega podjetja. Po presoji Vrhovnega sodišča navedene okoliščine ne pomenijo pravilne napolnitve pravnega standarda bagatelnosti. Bagatelnosti namreč ni mogoče utemeljevati z nesorazmerjem med upravljavskimi upravičenji in lastniškimi deleži ter neobrazloženimi okoliščinami pri ustanavljanju mešanega podjetja, z razlogi in na način kot je to v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje. Sama ugotovitev, da je vložek zasebnega kapitala v osnovnem kapitalu družbe udeležen v nizkem odstotku, pa glede na povedano ne zadostuje za napolnitev standarda bagatelnosti.

12. Vrhovno sodišče v svojem sklepu X Ips 362/2008 med dejavniki, ki lahko pridejo v poštev pri tehtanju, ali gre za primer, na katerega se nanaša razveljavitev četrtega odstavka 16. člena ZDen, sicer navedlo tudi vrsto delnic in s tem povezana upravljavska upravičenja (13. točka obrazložitve sklepa X Ips 362/2008), vendar so s tem mišljena takšna upravljavska razmerja, ki glede na majhno udeležbo zasebnega kapitala v upravljanju podjetja oziroma pri delitvi dobička, dodatno utemeljujejo bagatelnost zasebnega vložka v mešani družbi. To pa ne velja za v izpodbijani sodbi ugotovljeno nesorazmerje med vložkom zasebnega kapitala in upravljavskimi upravičenji zasebnih vlagateljev. Katere so okoliščine pri ustanavljanju podjetja, ki naj bi skupaj s procentualno zastopanostjo obeh oblik kapitala in nesorazmerno delitvijo upravljavskih upravičenj napolnjevale pravni standard bagatelnosti, ter zlasti kako naj bi ga napolnjevale, pa iz izpodbijane sodbe niti ni razvidno, na kar utemeljeno opozarja revidentka.

13. Zgolj ocena, da je zasebni kapital v osnovnem kapitalu mešenega podjetja udeležen v nizkem odstotku pa sama po sebi ne zadostuje za napolnitev pojasnjenega standarda bagatelnosti. Vrhovno sodišče je poleg tega že v sklepu X Ips 362/2008 pojasnilo, da razmerje med zasebnim in družbenim kapitalom 5,5 % : 94,5 %, na katerem temelji izpodbijana sodba, niti druga v tej zadevi ugotovljena razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom (4,7 % : 95,3 % ocena izvedenke po metodi neto aktive; 11,257 % : 88,743 % po podatkih iz ustanovitvenih aktov) samo po sebi, brez napolnitve z drugo vsebino, še posebej pa ne z vsebinami , ki jih je v svojih odločbah določilo že Ustavno sodišče (očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi), ne pomenijo pravilne zapolnitve pravnih standardov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali gre za primer, na katerega se nanaša razveljavitev četrtega odstavka 16. člena ZDen. Taki odstotki niso kot splošno znani standardi uveljavljeni v korporacijskih in drugih gospodarskih razmerjih, zato ti tudi ne morejo biti sami po sebi, brez podrobne utemeljitve, pravilna in zakonita podlaga za tako pomembno odločitev, s katero se lahko poseže v lastninsko pravico. To še toliko bolj velja v primeru, ko ni hkrati ugotovljeno tudi očitno nesorazmerje med vrednostjo vložka zasebnega kapitala in premoženjem, ki je predmet denacionalizacije.

14. Ker sodišče prve stopnje v tej zadevi ni presojalo sorazmernosti med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, in ker je hkrati nepravilno zapolnilo standard bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešani družbi, je zmotno uporabilo določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995. 15. Vrhovno sodišče je glede na navedeno reviziji ugodilo ter tako na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katerega je dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovljeno, izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

16. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo glede na navedena stališča Vrhovnega sodišča opraviti preizkus sorazmernosti med vložkom zasebnega kapitala in vrednostjo premoženja, ki je predmet denacionalizacije, ter ustrezno napolniti pravni standard bagatelnosti vložka zasebnega kapitala glede na vse okoliščine obravnavanega primera. V zvezi z navedenim bo moralo tudi ustrezno dopolniti dejansko stanje.

K II. točki izreka:

17. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, o kateri je revizijsko sodišče odločilo s tem sklepom in je ta odločitev pravnomočna, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na na določbi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.