Jedro

Kadar sodišče z odločitvijo razdeli upravičenja, ki sestavljajo starševsko skrb, med več oseb, ena oseba izvaja vsakodnevno varstvo in vzgojo otroka (npr. rejnik), druga pa opravlja nadzorstveno ali odločevalsko funkcijo (npr. skrbnik). Če višje sodišče v pritožbenem postopku vsa ta upravičenja združi v eni osebi, takšna oseba s tem praktično postane nosilka starševske skrbi. V takem primeru mora (višje) sodišče zato opraviti celostno te osebe, z vidika skrbništva zlasti, da presodi, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji, določeni v 241. členu Družinskega zakonika.

Izrek

I.Reviziji se delno ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi v IV. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II.V preostalem se revizija zavrne.

III.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Nasprotna udeleženka je mati štirih deklet, rojenih leta 2000, 2008, 2010 in 2020. V času, ko je predlagatelj vložil predlog pri sodišču, je bila prva hčerka (druga udeleženka) že polnoletna in samostojna, ostale tri naj bi bivale z mamo.

2.Predlagatelj (center za socialno delo) je ocenil, da obstaja zelo huda ogroženost mladoletnih deklet (mama se je odselila k novemu partnerju), zato je 19. 10. 2021 izvedel nujni odvzem otrok po 167. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), dekleta namestil k polsestri (drugi udeleženki) ter sodišču predlagal izrek ukrepa, in sicer: odvzem starševske skrbi, namestitev otroka v zavod oziroma v rejništvo, ureditev stikov in plačevanja preživnine ter postavitev pod skrbništvo.

3.Predlog je center za socialno delo vložil tudi proti očetu druge in tretje deklice, proti očetu četrte pa ne, ker je že pred postopkom umrl. Sodišče je zato spis razdružilo, tako da se ta postopek tiče le četrte, najmlajše deklice - prve udeleženke; druga udeleženka je, kot rečeno, njena najstarejša polsestra, tretja udeleženka pa je njena teta (in teta ostalih deklet, saj je sestra njihove mame).

4.Deklica je bila zaradi materinega zanemarjanja v povezavi z njenim alkoholizmom na podlagi nujnega odvzema, ki mu je sledila ustrezna začasna odredba sodišča, materi odvzeta ter najprej nameščena k drugi udeleženki (polsestri). Med postopkom je predlagatelj ocenil, da je deklica tudi pri njej ogrožena (iz podobnih razlogov kot pri mami), in to tako zelo, da je ponovno izvedel nujni odvzem in jo namestil v krizni center, kar je potrdilo sodišče z izdajo začasne odredbe. Z naslednjo začasno odredbo je sodišče deklico (ki jo v tem postopku zastopa kolizijska skrbnica) nato namestilo v rejništvo.

5.V postopku sta tako druga kot tretja udeleženka izrazili interes, da prevzameta dolgotrajno skrb za deklico, a je sodišče prve stopnje, opirajoč se na mnenje predlagatelja in ugotovitve izvedenke, zaključilo, da polsestra ni primerna kandidatka in da tudi ni v korist deklice, da je nameščena k teti. S končnim sklepom je sodišče: nasprotni udeleženki odvzelo starševsko skrb nad drugo udeleženko, jo namestilo v rejništvo, določilo način izvajanja stikov med deklico in mamo, polsestrami ter teto; nasprotni udeleženki naložilo plačevanje preživnine 10 EUR mesečno; za skrbnika imenovalo center za socialno delo; odločilo, da se odvzem starševske skrbi po pravnomočnosti sklepa zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so v lasti deklice, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve in da bo o stroških postopka odločilo ločeno.

6.Odločitev sodišča prve stopnje o namestitvi deklice v rejništvo je s pritožbo izpodbijala tretja udeleženka. Sodišče druge stopnje je razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri je teto in njenega moža zaslišalo ter dokazno ocenilo izvedensko mnenje, nato pa ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je: deklico namestilo k tretji udeleženki (teti) in sklenilo, da se njena premestitev od rejnice opravi v 15 dneh od vročitve tega sklepa; določilo izvajanje stikov med deklico in mamo ter polsestrami; odločilo, da je preživnino mama dolžna plačevati teti; in tudi za dekličino skrbnico imenovalo teto.

7.V zvezi s sprejetima odločitvama sodišč prve in druge stopnje Vrhovno sodišče na tem mestu poudarja, da odločitev o odvzemu starševske skrbi ni predmet tega revizijskega postopka, saj ni bila izpodbijana niti v pritožbenem postopku. Srž revizijskega spora je odločitev, kam naj bo deklica, ki je pravno formalno ostala brez staršev, nameščena, oziroma, povedano drugače, katera oblika nadomestnega varstva (oziroma pri kom) bi bila deklici v največjo korist.

8.Vrhovno sodišče je na predlog centra za socialno delo dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: 1. Ali je sodišče odločalo preko meja pritožbenega predloga? 2. Ali je sodišče nepopolno odločilo v zadevi s tem, ko je odločilo, da se mld. A. A. namesti k B. B.? 3. Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?

9.Vrhovno sodišče je o reviziji predlagatelja odločilo s sklepom II Ips 47/2024 z dne 13. 11. 2024 in jo zavrnilo. Ustavno sodišče je z odločbo Up-71/25-21 ta sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje z zahtevo, da tudi na tretje vprašanje odgovori vsebinsko.

Revizijski postopek

10.Predlagatelj v reviziji navaja, da se je tretja udeleženka ves čas postopka zavzemala, da se deklica namesti k polsestri, šele podredno k njej, a je sam ocenil, da to ni v dekličino največjo korist, zato je vztrajal pri predlogu, da se namesti v rejniško družino. Dvomi namreč, da je otrokova teta izkazala ustrezno skrb za otroka (že), ko je bil nameščen k prvi nasprotni udeleženki, od katere je bil kasneje (nujno) odvzet. Tretja udeleženka je izrecno izpodbijala le II. točko prvostopenjskega sklepa, višje sodišče pa je poseglo še v točke III, IV in V, za kar ni imelo pooblastila in je poseglo v neizpodbijane dele prvostopenjskega sklepa. Deklica je tako ostala brez rejnika in le s skrbnikom, ki skrbi za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravlja njegovo premoženje (kar se glede na obseg dekličinega premoženja utegne izkazati kot posebej pomembno). Skrbnik ni dolžan skrbeti za to, ali (in kje) bo varovanka imela streho nad glavo, kaj bo jedla, ali bo imela primerna oblačila, itd. Sodišče druge stopnje je rejništvo odpravilo in zavzelo stališče, da je v istem spoznavnem položaju kot izvedenka, a je gladko prezrlo izvedenkin zaključek iz dopolnitve mnenja, da je namestitev v rejniško družino za deklico najprimernejša izbira. Iz odločbe višjega sodišča ni razvidno, za kakšno namestitev pravzaprav gre. Poleg tega se glede obveznosti druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti (četrti odstavek 176. člena DZ). Izrek bi se moral glasiti "se namesti k drugi osebi ...", ta pa se glede obveznosti obravnava kot rejnik in se kot tak tudi presoja. Trdi, da teta (in njena skrb za otroka) v postopku ni(sta) bila celostno ocenjena, prav tako pa ni bila izdelana ocena funkcioniranja njene družine in starševskih kapacitet obeh partnerjev. Navedeno je ocenilo drugostopenjsko sodišče na podlagi lastnih zaznav na obravnavi. Vprašljivi so tudi prostorski pogoji. Sodišče bi moralo tudi dobiti soglasje države, kamor se otrok namešča, saj gre za namestitev, ne za skrbništvo - kršena sta bila 82. člen Uredbe 2019/1111 ter 56. člen Uredbe 2201/2003, saj mnenje za skrbništvo ni bilo pripravljeno. Z izpodbijano odločitvijo ni poskrbljeno za varstvo koristi mladoletne udeleženke, saj ni jasno, kako se izvršujeta njena varstvo in vzgoja ter kakšne so tetine obveznosti. Dekličino premoženje se nahaja v Sloveniji, zato mora biti jasno, kdo nadzoruje izvrševanje funkcije skrbnika v tem primeru.

21.Odločitev pritožbenega sodišča pomeni dvoje: prvič, da se je sodišče namesto za rejništvo odločilo za namestitev k drugi osebi - k teti, in drugič, da je sodišče skrbnika in rejnika združilo v eni osebi - v teti. Čeprav v izreku izpodbijanega sklepa sicer ni izrecno zapisano, je povsem jasno (že iz izreka, ki ga dodatno podpira še obrazložitev), da "namestitev k B. B." ne pomeni nič drugega kot "namestitev k drugi osebi". Gre torej za obliko namestitve, ki jo DZ v 176. členu pozna kot eno od možnosti. Ker je sodišče v preostalem, tj. glede obsega starševske skrbi, ki ga rejništvo/namestitev k drugi osebi ne pokriva, deklico postavilo pod skrbništvo, je tudi sodišče druge stopnje v celoti nadomestilo starševsko skrb. Procesno je bilo torej ravnanje sodišče druge stopnje ustrezno.

22.Odgovor na prvi dve dopuščeni vprašanji je tako nikalen: sodišče druge stopnje ni nepopolno odločilo v zadevi, s tem ko je odločilo, da se deklica zaupa teti, in sodišče druge stopnje ni odločalo preko meja pritožbenega predloga. Teta je kot pritožnica namreč izpodbijala odločitev o namestitvi (v rejništvo), s katero sta odločitvi o stikih in plačevanju preživnine neločljivo povezani. Z odločitvijo, katera oblika nadomestne skrbi je otroku v največjo korist, je v obravnavanem primeru neločljivo povezana tudi odločitev o skrbništvu, o katerem ni bilo odločeno v predhodnem/samostojnem postopku, zato je bilo treba odločiti sedaj. V nadaljevanju ostaja odprto le še vprašanje, ali je višje sodišče pri tem pravilno uporabilo materialno pravo. Ob tem Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, kakšne so meje (materialnopravega) preizkusa na revizijski stopnji.

Meje materialnopravnega preizkusa na revizijski stopnji

23.Meje revizijskega preizkusa so procesno zarisane z dvema praviloma. Skrajni rob opredeljuje dopuščeno revizijsko vprašanje: revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Krog preizkusa nadalje zožuje določba, ki opisuje, kdaj revizija ni utemeljena, ter jo zato Vrhovno sodišče zavrne: revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

24.Ker določbe, ki bi opredeljevala revizijski preizkus po uradni dolžnosti - drugače kot je to urejeno v pritožbenem postopku (glej drugi odstavek 350. člena ZPP) - ni več, Vrhovno sodišče pravni problem, glede katerega je bila revizija dopuščena, obravnava izhajajoč iz razlogov, ki so navedeni v reviziji. Tudi ZNP-1, ki vsebuje posebna pravila družinskih postopkov, revizijskemu sodišču ne daje večjih pooblastil kot ZPP (glej 42. člen ZNP-1). Toda to ne pomeni, da mora biti Vrhovno sodišče ob obravnavi problema, ki je pred njim, pravno-razlagalno polovičarsko ali metodološko ohromljeno. Nasprotno, ko je problem na mizi in odprt, se ga je dolžno lotiti z vsemi uveljavljenimi metodami pravne razlage in pravnega vrednotenja. Kar je bistveno, je, da morajo problem v izhodišču ponuditi stranke, naloga Vrhovnega sodišča pa je, da zanj poda rešitev. Bolj, ko je dopuščeno revizijsko vprašanje široko, bolj je pomembno, s kakšnimi razlogi stranka v reviziji problem obravnava.

25.Tretje dopuščeno vprašanje v obravnavani zadevi je izrazito široko: ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Materialno pravo tvorijo tista pravila, ki urejajo pravne odnose med pravni subjekti (ljudmi ter drugimi prirejenimi pravnimi subjekti). Med njimi vzpostavljajo razmerja pravic in dolžnosti, ki se zlasti v družinskem pravu med seboj prepletajo in tvorijo dolžnostna upravičenja. Materialnopravna bit v obravnavani zadevi je, ali je namestitev deklice k tretji udeleženki vsebinsko ustrezna, torej takšna, da bo zavarovana dekličina korist, ki jo že na ustavni ravni opredeljujejo tri prvine: vzdrževanje, izobraževanje, vzgajanje (prvi odstavek 54. člena Ustave). Urejanje, zlasti krizno urejanje družinskih razmerij ter varstva koristi otroka na več mestih ureja tudi zakon. Vrhovno sodišče ob tem opozarja, da zakonska ureditev materialne določbe prepleta s procesnimi pravili, glede slednjih pa pravnomočna odločitev revizijsko ni izpodbijana ter tudi ni zajeta s tretjim dopuščenim vprašanjem. Vrhovno sodišče se zato, upoštevaje zgoraj izpostavljeni pravili ZPP o mejah revizijskega preizkusa, v nadaljevanju ukvarja le z materialnopravno pravilnostjo izpodbijanega sklepa v okviru, ki ga je začrtal revident z revizijskimi navedbami.

Materialnopravna presoja pravilnosti namestitve deklice k teti

26.Sodišče mora po uradni dolžnosti preveriti, ali je namestitev, ki jo predlaga center za socialno delo, otroku v korist z vidika, h komu oziroma kam otroka namešča, saj otroka ne sme namestiti k drugi osebi ali v institucijo, če bi bilo to v nasprotju z njegovo koristjo. Pri tem tehtanju mora otrokovo korist ovsebiniti zlasti tako, da ugotovi, ali ima predlagana oseba posluh za posebnosti konkretnega otroka oziroma njegovo oškodovanost, nastalo v času bivanja v matični družini, razumevanje razlogov, ki so pripeljali do potrebe po nameščanju, posebnosti starševskih kapacitet otrokovih staršev (če ti ostajajo del otrokovega življenja), sposobnost osebe za sodelovanje s centrom za socialno delo in z otrokovimi starši ter drugimi sorodniki, itd. Kadar je predlagana druga oseba otrokov sorodnik, mora sodišče natančno preveriti še, ali bo namestitev otroku v korist, če bo nameščen k sorodnikom starša, ki mu je bil otrok odvzet.

27.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva, na katera je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 370. člena ZPP vezano:

− takrat leto dni stara deklica je bila po odvzemu materi nameščena k najstarejši polsestri (drugi udeleženki), ki je po materini odselitvi ostala na domači kmetiji v ...;

− deklica je to kmetijo podedovala po pokojnem očetu, kar zlasti pri sorodnikih pokojnega očeta vzbuja skrb za ohranitev premoženja, ki so jo med postopkom izražali tudi pri predlagatelju;

− drugi udeleženki je pri skrbi za deklico ves čas pomagala tretja udeleženka, ki z možem in hčerko živi v 43 km oddaljenem ... (štirikrat tedensko se je pripeljala v ... in je bila po dogovoru s predlagateljem prisotna tudi ob stikih med deklico in njeno mamo);

− k drugi udeleženki sta se za dobre tri mesece preselila ded in stric po materi, a jo je obiskoval novi partner, ki mu je bila v preteklosti izrečena prepoved približevanja bivši partnerki; imeli so težave s prekomernim uživanjem alkohola in druga udeleženka ni zmogla ustrezne skrbi za deklico;

− predlagatelj je zato takrat triletno deklico v aprilu 2023 odvzel tudi drugi udeleženki, jo je najprej namestil v Krizni center za otroke ..., nato pa jo je sodišče na predlagateljev predlog z začasno odredbo z dne 9. 5. 2023 namestilo k rejnici v ..., torej kar 100 km od prejšnjega doma;

− tretja udeleženka je res nasprotovala predlogu, da se deklico namesti v rejništvo, saj si je prizadevala, da bi ostala v družini in je zato želela ustvariti dober vtis, a je obenem zelo konstruktivno sodelovala pri organizaciji stikov deklice z materjo in tudi kasneje, ko je bila nameščena k rejnici, je bila pripravljena sodelovati pri organizaciji in prevozu na stike s polsestrami, da bi bila rejnica čim manj obremenjena;

− tretja udeleženka se je po očitku predlagatelja, da se druga udeleženka pri skrbi za deklico preveč opira na njeno pomoč, nekoliko umaknila (po izpovedi druge udeleženke ji je bilo prav zato veliko težje skrbeti za deklico in so takrat nastopile okoliščine, zaradi katerih ji jo je predlagatelj nato odvzel in jo namestil v krizni center);

− vse tri mladoletne polsestre so medsebojno močno čustveno povezane, prav tako močno pa so čustveno navezane na drugo in tretjo udeleženko in bi odtegnitev te navezanosti pri deklici povzročila čustveno stisko in zmanjšala občutek varnosti;

− tretja udeleženka ima ustrezne starševske kapacitete za varstvo in vzgojo deklice;

− razen izpovedi dekličinega strica, brata pokojnega očeta, ni nobenega drugega dokaza, da bi tretja udeleženka kakor koli omejevala stike z družino dekličinega očeta in da bi njen mož prekomerno užival alkohol;

− mož tretje udeleženke je imel pred desetimi leti konflikt s svojim očetom, ker mu ni vrnil posojenega denarja in mu je bila takrat izrečena prepoved približevanja, v odnosu do žene in hčerke pa ni nobenih ugotovitev o nasilnem ali neprimernem vedenju;

− tretja udeleženka z možem in hčerjo živi v hiši z vrtom, v kateri ima hči ločeno stanovanje, v katerem sama skrbi za sina;

− deklica ima pri teti svojo sobo in da bi v primeru namestitve k njej ta skrbela le zanjo in ne za pet otrok, saj sta drugi dve polsestri nameščeni v Mladinskem domu ...;

− tretja udeleženka in njen mož sta deklico ves čas pogosto jemala s seboj na počitnice in deklica se pri tretji udeleženki dobro počuti;

− pristojni organ avstrijskega socialnega skrbstva si je ogledal bivanjske razmere pri tretji udeleženki in je ugotovil, da so primerne za namestitev deklice.

28.Pregled revizijskih navedb pokaže, da je revident zmogel en sam konkretiziran revizijski očitek, ki ga je v znotraj dopuščenega vprašanja mogoče obravnavati. Gre za navedbo, da sodišče tretje udeleženke ni presojalo kot rejnice oziroma da "teta ni bila celostno ocenjena". Izhajajoč iz materialnopravnih zahtev, ki vežejo sodišče ob nameščanju otroka in jih je Vrhovno sodišče nanizalo v 26. točki te obrazložitve, je kot na dlani, da to ne drži. Višje sodišče je namreč skrbno pretreslo vse okoliščine, ki jih mora, ob tem pa se je soočilo tudi z drugačnimi navedbami predlagatelja in mnenjem izvedenke, ki ga je tudi kritično ocenilo (ali je pri tem ravnalo procesno pravilno, je zunaj dometa dopuščenega vprašanja). Iz njegovih ugotovitev izhaja, da ima teta primerne starševske kapacitete, da skrbi za deklico, s kateri sta medsebojno navezani, da dobro sodeluje s predlagateljem ter da ne preprečuje stikov deklice z mamo, polsestrami niti s člani družine dekličinega pokojnega očeta, ob tem pa ima tudi primerne prostorske pogoje. Ker revident ne pojasni, v katerem segmentu naj bi bila ocena tetine primernosti pomanjkljiva oziroma materialnopravno zmotna, bolj podroben odgovor Vrhovnega sodišča ni potreben.

Materialnopravna presoja pravilnosti odločitve o skrbništvu

29.Če je višje sodišče skrbno in podrobno presojalo okoliščine/pretresalo dekličino največjo korist v zvezi z namestitvijo k teti (glej 4. - 16. stran izpodbijanega sklepa), pa je svojo odločitev glede skrbništva skopo utemeljilo s sklicevanjem na 242. člen DZ, ki določa, kdaj neka oseba ne more biti skrbnik, in pavšalno oceno, da je tretja udeleženka dekličina teta, zato odločitev, da postane (tudi) njena skrbnica ne nasprotuje dekličini največji koristi, zlasti, ker teta živi tik za mejo v Avstriji in bo morala imeti široka pooblastila za urejanje razmerij v zvezi z njo (23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

30.Sodišče druge stopnje je ob tem spregledalo, da je z združitvijo dveh institutov (namestitve k drugi oseb in postavitvijo otroka pod skrbništvo) skoraj vsa starševska upravičenja podelilo eni osebi - dekličini teti. Če so bila z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ta upravičenja razdeljena med rejnico in skrbnika (kar pomeni, da je skrbnik nadzoroval rejnika, ta pa je imel otroka pri sebi in je zanj vsakodnevno skrbel), je z zlitjem teh upravičenj v rokah tete ta skoraj postala nosilka starševske skrbi. Revident na zlitje obeh institutov izrecno opozarja in tudi v tem smislu je treba razumeti njegovo materialnopravno grajo, da tretja udeleženka ni bila celostno ocenjena, pri čemer revident svoj očitek v tem delu tudi utemelji s skrbjo za dekličino (veliko) premoženje. Pravilna uporaba materialnega prava bi od višjega sodišča terjala, da presodi predvsem, ali so izpolnjeni zakonski pogoji iz 241. člena DZ, zlasti zakonski zahtevi, da si koristi varovanca in skrbnika ne smejo nasprotovati (četrta alineja 241. člena DZ) in da skrbnik ne more biti oseba, od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (šesta alineja 241. člena DZ).

Odločitev Vrhovnega sodišča

31.Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 reviziji delno ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo glede odločitve o skrbništvu nad deklico in zadevo v tem obsegu vrača temu sodišču v nov postopek.

32.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje upoštevati (svojo) pravnomočno odločitev o tem, da je deklica nameščena k teti ter s tega vidika, upoštevaje pri tem pritožbene navedbe in navedbe predlagatelja v odgovoru na pritožbo, dopolniti dejansko stanje, nato pa znova odločiti o tem, ali kdo je najprimernejši, da (p)ostane dekličin skrbnik.

33.V preostalem revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

34.Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

35.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno. Sodnik mag. Matej Čujovič je napovedal pritrdilno ločeno mnenje (sedmi odstavek 324. člena ZPP). .

-------------------------------

1Postopek v zvezi z njima se je zaključil z odvzemom starševske skrbi staršem nad dekletoma, njuno namestitvijo v zavod, postavitvijo pod skrbništvo in odločitvijo o stikih in preživninskih obveznostih staršev (sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV N 154/2021 z dne 13. 6. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 689/2023 z dne 21. 11. 2023 v zvezi s sklepom II DoR 37/2024 z dne 5. 6. 2024).

2Deklica je po očetu podedovala skupno 35 nepremičnin oziroma kmetijo s pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. V zvezi s tem je sodišče že 13. 10. 2021 mami omejilo starševsko skrb tako, da ima deklica glede upravljanja tega premoženja skrbnika.

3Po pravnomočnosti odločitve o odvzemu starševske skrbi starš ne more več izvajati nobenega upravičenja, ki iz nje izvira (pravica do stika in plačevanje preživnine v to ne spadata - glej Čujovič, M., v Komentar ZNP-1, Založba WD, Maribor, 2022, str. 176 ter 430 in naslednje.

4Sklep VS RS II DoR 73/2024 z dne 5. 6. 2024.

5Novak, B., v Komentar DZ, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, str. 411.

6Čujovič, M, v Komentar ZNP-1, navedeno delo, str. 431.

7

Da gre za odločanje v enem postopku je razvidno iz 102. člena ZNP-1, ki ureja enoten "postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih", čeprav v 93. členu ZNP-1 posamezne postopke našteva ločeno.

Do relativne samostojnosti posameznega od vprašanj lahko pride zaradi odločitev sodišča ali zaradi procesnih razpolaganj udeležencev. Primerjaj Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 424, opomba št. 1106.

Po sami naravi zadeve je treba določiti način izvrševanja stikov, saj otrok, ki je nameščen, ne more imeti stikov s starši tako, kot če bi slednji izvrševali starševsko skrb; če stiki otroka ogrožajo, jih sodišče prepove. Primerjaj Murgel, J., v Komentar DZ, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2024, str. 524, in Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 596.

Čujovič, M., v Komentar ZNP-1, navedeno delo, str. 479.

Tako Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 819.

Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 524.

DZ v 233. členu določa: Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja koristi otroka na podlagi tega zakonika ni odločeno drugače. Po odvzemu otroka in namestitvi v rejništvo starši ne morejo več skrbeti za nego in varstvo otroka, ker so to osnovne obveznosti rejnika, določene v rejniški pogodbi. Rejniku gre tudi skrb za otrokov razvoj, varovanje, oskrbovanje in vzgojo otroka. Po drugi strani je staršem/skrbniku pridržana pravica, da dajo svoje soglasje za najpomembnejše vzgojne ukrepe rejnika, ostane jim tudi upravičenje, da upravljajo z otrokovim premoženjem in da zastopajo otroka v premoženjskih zadevah ter druga posebna upravičenja, ki izvirajo iz starševske skrbi, in upravičenja, ki izhajajo neposredno iz razmerja starši - otrok, predvsem tista, s katerimi vplivajo na otrokov družinski status, na primer upravičenje, da dajo privolitev za posvojitev otroka. Glej Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 765 - 766.

Postopek za postavitev pod skrbništvo lahko sodišče sicer začne tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 113. člena ZNP-1), pri čemer gre predvsem za možnost, ki jo ima sodišče na voljo ob odločanju v drugih postopkih. Tako Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 482.

Vrhovno sodišče zato ne odgovarja na vprašanje, ali je mogoče namestiti otroka k osebi, za katero center za socialno delo ne predlaga, da se otroka k njej namesti.

Weber, N., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 533.

Natančno preverjanje otrokove koristi je potrebno zlasti zato, ker ZIRD določa, da sorodniku iz 7. člena ZIRD ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah ZIRD, temveč ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena ZIRD ter pisne in obrazložene ugotovitve otrokovega centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist, in sorodnika vpiše v evidenco izdanih dovoljenj (prvi in drugi odstavek 14. člena ZIRD). Tako Čujovič, M., v Komentar DZ, navedeno delo, str. 578.

***********************************

PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA MAG. MATEJA ČUJOVIČA

Povezava na PDF dokument

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 176, 176/4, 241, 241-4, 241-6, 242, 256, 257 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 107, 107/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.