Jedro

Izdaja plačilnega naloga ni vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretje tožnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka) ter ji naložilo, da sodno takso za pritožbeni postopek v višini 939 EUR plača v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 469,50 EUR, ki bosta zapadla v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, izdanem po pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka). Tretjo tožnico je opozorilo, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo (III. točka izreka).

2. Tretja tožnica s pritožbo izpodbija II. točko izreka sklepa, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe določb ZST-1.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji naloži plačilo sodne takse v znesku 313 EUR ter ji omogoči obročno plačilo.

Pritožnica navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri sodne takse upoštevati določbo drugega odstavka 14. člena ZST-1 ter dejstvo, da so tožniki materialni sosporniki. Zanjo je nastala taksna obveznost v višini 313 EUR, ne 939 EUR. Napačni so tudi razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo odločitev o plačilu v dveh obrokih. Ne drži ugotovitev, da bo po plačilu obroka razpolagala še s 1.215,56 EUR (1.685,06 EUR – 469,50 EUR). Sodišče ni upoštevalo, da ji delodajalec mesečno od plače odtegne povprečno 1.000 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožniki so predlog za taksno oprostitev vložili skupaj s pritožbo zoper sodbo. S sklepom z dne 10. 2. 2022 (red. št. 68) je sodišče prve stopnje prvega tožnika in drugo tožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, z obravnavanim sklepom (red. št. 69) pa je predlog glede tretje tožnice zavrnilo in ji naložilo plačilo celotne sodne takse v dveh obrokih. Tretja tožnica v okviru pritožbenih razlogov uveljavlja napačno odmero sodne takse in zmotnost presoje, da bo zmogla plačilo (napačno) odmerjene sodne takse v dveh obrokih.

5. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). V drugem odstavku 5. člena ZST-1 je opredeljen trenutek zapadlosti taksne obveznosti - takso je treba plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1. Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana, izda sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve naloga, plača dolžno takso (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Zoper izdani plačilni nalog je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dopustno v petnajstih dneh od vročitve sklepa vložiti pritožbo (četrti odstavek 34.a člena ZST-1). Če sodišče ugodi predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona razveljavi (prvi odstavek 14.a člena ZST-1). V primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona (drugi odstavek 14.a člena ZST-1). Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

6. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je izdajo ustreznega plačilnega naloga odložilo do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, ni skladno z navedenimi zakonskimi določbami.

7. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti. V njem sodišče določi višino taksne obveznosti ter navede zneske obrokov in datume zapadlosti posameznih obrokov. Napake pri odmeri višine sodne takse lahko taksni zavezanec uveljavlja z ugovorom zoper plačilni nalog (tudi s pritožbo zoper sklep o ugovoru), o katerem odloča oseba, ki je izdala plačilni nalog oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Izvršljiv plačilni nalog je podlaga za izterjavo neplačane sodne takse (prvi odstavek 35. člena ZST-1). Iz zakonskih določb, povzetih v 5. točki obrazložitve, ne izhaja, da je izdaja plačilnega naloga vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje. Če bi pritožbeno sodišče v situaciji, ko plačilni nalog še ni bil izdan, ugovorne razloge štelo za pritožbene, bi taksnemu zavezancu odvzelo pravico do pravnega sredstva zoper odločitev o taksni odmeri. Ker je višina odmerjene sodne takse predhodno vprašanje za odločanje o številu oziroma višini posameznih obrokov (o njem pa se odloča v ugovornem postopku), pritožbeno sodišče tudi ni moglo preizkusiti pravilnosti odločitve, da bo tretja tožnica zmogla plačilo odmerjene sodne takse v dveh obrokih po 469,50 EUR.2

8. Zaradi zmotne uporabe pravil ZST-1 je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v II. in III. točki izreka razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ob upoštevanju izpostavljenih pravnih izhodišč naj sodišče prve stopnje v novem postopku pred odločitvijo o pritožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugotovi višino taksne obveznosti in da toženki možnost, da v zvezi s tem izčrpa pravna sredstva po ZST-1. 1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. 2 Pritožbeno sodišče bi lahko preizkusilo pravilnost odločitve glede števila oziroma višine posameznih obrokov, če višina odmerjene sodne takse (939 EUR) za tretjo tožnico ne bi bila sporna.