Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih stroškov postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega A.Š. iz L. in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 02.07.2003 odložilo glede prodaje nepremičnine, vpisane v vl. št. E 94 k.o. P., list B-V in sicer do pravnomočne rešitve pravde pred Okrožnim sodiščem v K., ki teče po tožbi tožnika A.Š. proti tožencu Z.N. zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini ter ugotovitve nedopustnosti izvršbe s prodajo te nepremičnine. Sodišče je v sklepu določilo tudi, da mora upnik tretjemu povrniti stroške v višini 1.900,00 SIT. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev obrazložilo z ugotovitvijo, da je tretja oseba izpolnila objektivni pogoj za odlog izvršbe, saj je vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe s prodajo nepremičnine, na kateri zatrjuje lastninsko pravico, poleg tega pa je izkazala tudi drugi pogoj in sicer obstoj pravice na nepremičnini, ki preprečuje izvršbo, saj je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom z dne 12.07.2004 dovolilo vknjižbo lastninske pravice tretjega na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, do celote.

Upnik se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper sklep v celoti, saj meni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo ob zmotni uporabi materialnega prava, kršitvi postopkovnih določil in ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa oziroma zavrnitev predloga za odlog izvršbe, tretji osebi pa naložitev povračila upnikovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, skrajno podrejeno pa upnik predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tretji osebi za odlog izvršbe postavi pogoj, da položi varščino v gotovini. Pritožba navaja, da je bilo o predlogu tretjega za odlog izvršbe že pravnomočno odločeno, poleg tega pa je sodišče tudi napačno štelo, da je tretja oseba izpolnila objektivni pogoj za odlog izvršbe, saj samo dejstvo, da je vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in dejstvo, da je obstoj lastninske pravice na nepremičnini verjeten, ne zadostuje za sklepanje o verjetnem obstoju pravice, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju pritožbe pravica na predmetu izvršbe, ki jo zatrjuje tretji, ni sama lastninska pravica, zgolj dejstvo vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi na tretjega pa še ne izkazuje obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo. Z vpisom zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi je upnik pridobil pravico do plačila svoje terjatve iz obravnavane nepremičnine pred vsemi drugimi in tudi v primeru morebitne lastninske spremembe na nepremičnini. Položaj tretjega ne more vplivati na upnikovo pravico do poplačila, posebej še glede na dejstvo, ki ga tretji priznava, da je bila po zemljiškoknjižnih podatkih v času izdaje sklepa o izvršbi kot solastnica nepremičnine vpisana prav dolžnica, saj tretji iz krivdnih razlogov ni poskrbel za ustrezne zemljiškoknjižne vpise. Po mnenju pritožbe bi sodišče moralo upoštevati, da je upnik ravnal v dobri veri in pošteno ter se zanesel na podatke iz zemljiške knjige, zato ne more trpeti škodljivih posledic. Ustavno sodišče v svoji odločbi nalaga sodišču tudi tehtanje škodljivih posledic, ki z izvršbo grozijo tretji osebi, ob odlogu izvršbe pa upniku. Poleg tega pritožba izpostavlja, da bi moralo sodišče pred odločanjem raziskati upravičenost navedb tretjega ter v ta namen vsaj pozvati upnika, da se o teh navedbah izjasni, v tem primeru pa bi upnik lahko obvestil sodišče o vrsti neresničnih ali vsaj delno neresničnih trditev tretjega.

Pritožba je utemeljena.

Predmet pritožbenega postopka je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega za odlog izvršbe, saj je štelo, da je tretji izpolnil pogoje za odlog izvršbe po 1. odstavku 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov v materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede odloga izvršbe, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na to, da sodišče upniku ni dalo možnosti, da se izjasni o predlogu za odlog izvršbe, torej , da upniku ta predlog tretjega ni bil vročen. Upnik v pritožbi podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep tako spremeni, da tretjemu za odlog izvršbe postavi pogoj plačila varščine, na podlagi teh trditev pa pritožbeno sodišče šteje, da upnik uveljavlja svojo zakonsko pravico iz 3. odstavka 73. člena ZIZ, ki določa, da sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa (1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog tretjega za odlog izvršbe vročiti upniku, da se o njem izjavi in nato ponovno odločati o predlogu. Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih stroškov postopka.