Jedro

Pri tožniku je predvideno celjenje rane na trtici, vendar slednje še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Vprašanje konca zdravljenja je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej.

68. člen ZDSS-1 določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj krije toženec (zavod) stroške za izvedbo dokaza z izvedencem ne glede na izid postopka. Dejstvo plačila izvedenine s strani toženca, v tem sporu ne more predstavljati razloga za izločitev. Imenovana sodna izvedenka ni zaposlena ali v delovnem razmerju pri tožencu in okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, v ničemer ne ogrožajo ustavnega jamstva enakopravnosti strank v dokaznem postopku, niti sodišče ni tožniku odvzelo možnosti do učinkovite obrambe zoper ugotovitve sodne izvedenke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ... z dne 16. 11. 2023 in z dne 18. 5. 2023 ter tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela z omejitvami: lažje fizično delo, pretežno sedeče na ergonomsko urejenem delovnem mestu, brez dela na višini, brez vožnje v službene namene, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 12. 4. 2023 dalje. Hkrati je določilo kontrolni pregled konec leta 2025 ter tožniku priznalo pravico do delnega nadomestila, izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju pa naložilo tožencu v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Hkrati je odločilo, da nosi toženec stroške postopka.

2.Zoper odločitev sodišča se v celoti pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne tožencu v ponovno odločanje, tožencu pa naloži plačilo stroškov postopka tožnika v roku 15 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Sodišče je napačno zaključilo, da tožnik povzema dopolnitev izvedeniškega mnenja sodne izvedenke z njenim zaslišanjem na naroku, ker ni podal pripomb in ni podal drugih navedb ali dokaznih predlogov. Tožnik, ki je bil na zaslišanju sodne izvedenke navzoč, je postavljal vprašanja ter s pripombami in navedbami v obliki vprašanj izrazil utemeljen dvom v pravilnost mnenja in dopolnitve na naroku in zato tudi ponovno ponavljanje, da vztraja pri dokaznem predlogu za izvedenca ni bilo potrebno. Vse navedbe in dokazni predlogi za postavitev drugega izvedenca oziroma izvedenca druge stroke, so bili podani in obrazloženi že v vlogah in jih tožnik ni umaknil. Z vprašanji, ki jih je postavljal tožnik izvedenki, je jasno izrazil nestrinjanje z dopolnitvijo mnenja, zato je tudi po njenem zaslišanju obstajal utemeljen dvom o pravilnosti mnenja. Brez osebnega pregleda tožnika o njegovih zmožnostih, sposobnostih, morebitnih omejitvah ni mogoče govoriti. V postopku je potrebno ugotoviti, česa je bil oziroma česar ni bil tožnik zmožen na referenčni datum. Mnenje in dopolnitev mnenja sodne izvedenke ni objektivno in pravilno, zato je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ugotavljanje invalidnosti je preuranjeno. Zdravljenje ni bilo in še ni zaključeno, uspešnost zdravljenja in njegovo napredovanje pa sta jasno razvidna iz dokazil (fotografije). V 63. členu ZPIZ-2 je invalidnost podana šele, ko je končano zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije. Sodišče se s tem vprašanjem ni ukvarjalo, čeprav je tožnik na to opozarjal. Po mnenju invalidske komisije II. stopnje je bil določen kontrolni pregled za mesec april 2024, a ni bil opravljen. Mnenje sodne izvedenke, ki je v dopolnitvi mnenja na naroku večkrat poudarila, da rana še ni zaceljena, potrjuje tožnikove navedbe, da zdravljenje na referenčni dan 16. 11. 2023 ni bilo zaključeno in da je kontrolni pregled nepotreben in neracionalen, čeprav je bil kot tak predviden s strani toženca. To je strokovno napačno. Kontrolni pregled je edini način, da se lahko ugotovi, ali je zdravljenje pri tožniku zaključeno. Že fotografiji trtice iz marca 2023 in novembra 2024 izkazujeta, da se rana zmanjšuje in zdravljenje izboljšuje. Izvedeni postopek mora potrditi, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti in gre za dokončno stanje. Gre za strokovno medicinsko vprašanje, povezano z uporabo definicije invalidnosti, na katero bi morala izvedenka podati odgovor le ob predhodno izvedenem osebnem pregledu tožnika in še to pred opravljeno zadnjo obravnavo. Izvedenka se v dopolnitvi sklicuje na neaktualno zdravstveno stanje tožnika, ki ne ustreza stanju na dan izdaje sodbe, niti stanju na referenčni dan, ker je ugotavljala stanje po zdravstveni dokumentaciji in v njih opisane težave, stare 14 do 18 mesecev in ugotovila neživljenjske omejitve, glede mase predmetov, ki jih lahko dviguje in prenaša. Izvedenka je v plačljivem razmerju s tožencem in je pristranska. Izvedenec za mnenja, ki jih pripravlja za toženca, prejema plačilo. Mnenje mora biti sestavljeno objektivno, zato je nedopustno, da kot izvedenec sodeluje oseba, pri katerem se je potrebno vprašati, ali je objektivna. To potrjuje uporaba besednih zvez izvedenke na glavni obravnavi. Izvedenka se je v dopolnitvi mnenja omejila na referenčni datum 16. 11. 2023, vendar se je sklicevala na starejšo dokumentacijo (obrazec DD-2 z dne 21. 1. 2022, pregled IK I. stopnje dne 17. 5. 2022). Prva s strani izvedenke ugotovljena omejitev "dvigovanje bremen do 5 kg" je napačna, saj ne ustreza dejanskemu stanju. Tožnik je na naroku navedel, da je bil že na referenčni datum sposoben prenašati težja bremena vsaj do 10 kg. To je razvidno tudi iz pregledov pred IK I. in II. stopnje, kjer ni opisanih nobenih omejitev težav v predklonu in s fizično močjo. Tudi druga, s strani izvedenke ugotovljena omejitev je napačna. Ugotovljena omejitev pretežno sedeče delo na ergonomsko urejenem delovnem mestu je v nasprotju z izključitvijo omejitve vožnje v službene namene, saj izvedenka ni upoštevala tožnikove trditve, da pri tožnikovem delu ne gre za daljše vožnje, temveč največ za vožnje do ene ure, zato je ta omejitev nepotrebna. Napačno je mnenje in dopolnitev izvedenke o bolečini v predelu trtice na podlagi skoraj 22 mesecev starega dokumenta. Tožnik je navedel, da bolečine od sredine leta 2022 niso bile več prisotne in se ne omenjajo niti ob pregledu pred IK. Tudi sklicevanje na pregled pred IK I. stopnje 17. 5. 2022 ne vzdrži presoje. Že v izvedenskem mnenju pred IK II. stopnje je zapisano, da hipertenzija od začetka leta 2023 ni bila več prisotna in tudi ni več nikjer omenjena v medicinski dokumentaciji. Mnenje in dopolnitev je v nasprotju tudi z listinsko dokumentacijo. Obstaja nasprotje med tem, kar je zapisano v razlogih sodbe in med tem, kar izhaja iz dokaznega postopka vsebino dokazov. Priglaša stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pri preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5.V tem postopku je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe številka zadeve: ... z dne 16. 11. 2023 v zvezi z odločbo z dne 18. 5. 2023, s katero je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu je priznala pravica do invalidske pokojnine od 12. 4. 2023 dalje, s kontrolnim pregledom aprila 2024.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno ali je pri tožniku sploh prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti upoštevajoč določilo 63. člena ZPIZ-2.

7.Sodišče prve stopnje je izvedlo vse ključne dokaze, na podlagi katerih je ugotovilo odločilna dejstva za konkretno odločitev. Zbrane dokaze je ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Dokazna ocena omogoča celovit preizkus sodbe. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodišče se je argumentirano opredelilo do vseh ključnih tožnikovih trditev. Razlogi, s katerimi je sodišče pojasnilo svojo odločitev v 10. in 11. točki, so jasni in med njimi ni nobenega nasprotja.

8.Sodna izvedenka medicine dela, prometa in športa je ugotovila, da gre pri tožniku za zmanjšano delovno zmožnost zaradi posledic bolezni in mu je iz tega razloga potrebno priznati pravico do dela z omejitvami: lažje fizično delo, pretežno sedeče, na ergonomsko urejenem delovnem mestu, brez dela na višini, brez vožnje v službene namene, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, 20 ur tedensko, od 12. 4. 2023 dalje. Kontrolni pregled je potreben konec leta 2025.

9.Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodna izvedenka odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Sodišče je upoštevalo tožbene navedbe, tožnika je zaslišalo na naroku za glavno obravnavo in tožniku posredovalo pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke. Tožnik ni niti na naroku za glavno obravnavo dne 16. 10. 2024 niti v pripombah podal dokazni predlog po imenovanju drugega sodnega izvedenca. Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek, da tožnik ni umaknil dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca oziroma druge stroke, ki ga je podal med postopkom. Sodišče je v 10. točki ustrezno in pravilno ugotovilo, da je ključno, da namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje stranke z njegovimi ugotovitvami, niti izvajati dokaze z izvedenci toliko časa, da je mnenje po strankinih pričakovanjih, zato je sodišče tak dokazni predlog zavrnilo, ki je tudi po pritožbeni oceni nesubstanciran. Ob zaslišanju sodne izvedenke, ji je imel tožnik možnost postavljati vprašanja in enakopravno sodelovati v postopku. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje sodnega izvedenca druge stroke. Nenazadnje tak izrecni dokazni predlog tožnika tudi po zaslišanju sodne izvedenke ni bil podan. Obrazložitev sodišča v 10. točki pa omogoča preizkus razlogov, ki so vplivali na zavrnitev teh dokaznih predlogov.

10.Neutemeljen mora ostati tudi ključni tožnikov očitek, da gre za zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker pri njemu zdravljenje še ni zaključeno. Pri tožniku je, po ugotovitvah sodne izvedenke, predvideno celjenje rane na trtici, vendar slednje še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Vprašanje konca zdravljenja je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej. Tudi, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, kar skuša prikazati tožnik, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega oziroma četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Invalidnost po določbah ZPIZ-2 ni več pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je zaradi pričakovanega izboljšanja/poslabšanja zdravstvenega stanja v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled. Stanje invalidnosti se lahko ugotavlja ob nadaljnjem zdravljenju in diagnostiki.

11.Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ker ni bil izveden osebni pregled s strani sodne izvedenke. Sodna izvedenka je mnenje podala na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter tožnikovem zdravstvenem kartonu. Sodišče je odločitev o potrebnosti tožnikovega osebnega pregleda za izdelavo izvedenskega mnenja prepustilo sodni izvedenki. Gre za strokovno oceno, ki jo je sodna izvedenka pojasnila. Ugotovila je, da je glede na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo dovolj podatkov za izdelavo ustreznega strokovnega mnenja. Pri tem je izpostavila, da so bili zapisi o tožnikovih zdravstvenih težavah v medicinski dokumentaciji do referenčnega datuma 16. 11. 2023 tako jasni, da osebni pregled na datum izdelave izvedenskega mnenja ne bi v ničemer doprinesel k zaključku izvedenskega mnenja. Nenazadnje je bil tožnik že večkrat pregledan pri tožencu in je bilo že na tej podlagi mogoče pridobiti dovolj informacij. Osebni pregled za oceno tožnikove delazmožnosti glede na referenčno obdobje,

ki je mnenje podala 3. 7. 2024, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bil potreben.

12.Neupošteven mora ostati pritožbeni očitek tožnika, da tožnikovo zdravstveno stanje na datum izdaje sodbe ni skladno z ugotovitvami v medicinski dokumentaciji, na podlagi katere je odločala sodna izvedenka. Ker je relevantno zdravstveno stanje do referenčnega datuma, pride do razlik med takratnim zdravstvenim stanjem in zdravstvenim stanjem na datum izdaje sodbe. Tožnik lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja pri tožencu zahteva uvedbo novega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Določilo prvega odstavka 126. člena ZPIZ-2 določa, da na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Četrti odstavek določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2, uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo brez omejitev, lahko to doseže s kontrolnim pregledom. Ta bo pri tožniku izveden konec leta 2025, saj po mnenju sodne izvedenke kontrolni pregled v letu 2024 ne bi pokazal zadostne spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi predstavljale znatno izboljšanje rane na trtici.

13.Neutemeljen je pritožbeni očitek o pristranskosti sodne izvedenke, saj dejstvo, da mora toženec plačati stroške iz tega naslova temelji na 68. členu ZDSS-1. Ta določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj

krije toženec (zavod) stroške za izvedbo dokaza z izvedencem ne glede na izid postopka. Dejstvo plačila izvedenine s strani toženca, v tem sporu ne more predstavljati razloga za izločitev. Imenovana sodna izvedenka ni zaposlena ali v delovnem razmerju pri tožencu in okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, v ničemer ne ogrožajo ustavnega jamstva enakopravnosti strank v dokaznem postopku, niti sodišče ni tožniku odvzelo možnosti do učinkovite obrambe zoper ugotovitve sodne izvedenke.

3

14.Neutemeljene morajo ostati tudi pritožbene trditve o neustreznosti in nepotrebnosti stvarnih razbremenitev glede dvigovanja bremen do 5 kg in vožnje v službene namene. Sodna izvedenka je pojasnila potrebnost stvarnih razbremenitev glede na tožnikov poklic, opredeljen skladno z delovno dokumentacijo in kot ga je ugotovilo sodišče ter povzelo tudi iz tožnikove izpovedbe v 6. točki obrazložitve. Ne gre samo za opredelitev stvarnih razbremenitev glede na trenutno oziroma zadnje tožnikovo delo. Definicija poklica, ki je relevanten v smislu ugotavljanja invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2, je širša, saj skladno s tretjim odstavkom ta zajema dela na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Slednje je pomembno zato, ker stvarne razbremenitve varujejo zavarovančevo zdravstveno stanje, ki se kljub opravljanju dela ne bi smelo poslabševati. Sodišče je tako pravilno sledilo prepričljivemu pojasnilu sodne izvedenke o utemeljenosti le teh v 9. in 11. točki obrazložitve.

15.Nenazadnje pa ne gre niti za protispisnost dokaznih zaključkov, kot zmotno zatrjuje tožnik. Gre le za drugačno interpretacijo medicinskih ugotovitev s strani sodne izvedenke.

16.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Do 16. 11. 2023.

2Kamor spada postopek uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja.

3Tožnik nenazadnje ni podal zahteve za izločitev.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 63/4, 84, 126, 126/1, 126/2 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.