Jedro

Obdolženec ima pravico, da mu sodi senat v sestavi, kot jo določa zakon. Če je sestava nezakonita, pa je nezakonita tudi izrečena sodba, in kadar pritožbeno sodišče ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v ostalem sodbe po uradni dolžnosti ne preizkusi, prav tako ne presoja utemeljenosti pritožbenih navedb.

Nadomestni sodnik je navzoč pri glavni obravnavi zato, da bi lahko nadomestil sodnika porotnika, ki je član senata, če bi bil zadržan. Nadomestni sodnik porotnik je le pasivni opazovalec, na glavni obravnavi ne postavlja vprašanj in ne odloča ter ni navzoč pri posvetovanju senata, član senata pa postane in odloča v zadevi tedaj, ko eden od sodnikov porotnikov ne sodeluje več zaradi zadržanosti. V obravnavani zadevi je bilo na glavni obravnavi ves čas navzočih vseh pet članov senata, zato je bila naloga nadomestne sodnice porotnice le glavno obravnavo spremljati, ni pa smela odločati o procesnih vprašanjih, krivdi in kazni obdolženca ter drugih odločitvah, ki so sestavni del izreka sodbe. Ker je posvetovanje in glasovanje senata po prvem odstavku 115. člena ZKP tajno, nadomestna sodnica porotnica ni smela biti prisotna pri posvetovanju in glasovanju senata, zato je bila z njeno prisotnostjo prekršena tudi tajnost glasovanja. Če nadomestni sodnik tudi razsodi v zadevi, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Napadena sodba je zato nezakonita. Sojenje v širši sestavi senata kot jo določa zakon, ne pomeni večjega jamstva za pravilno in zakonito sodbo, temveč mora biti senat sestavljen tako, kot določa zakon.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A. A. se napadena sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 69064/2020 z dne 6. 12. 2021 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve treh kaznivih dejanj umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena istega zakona. Obdolžencu je po 1. in 4. točki 116. člena (pravilno po 116. členu) KZ-1 za vsako kaznivo dejanje umora določilo kazen 30 let zapora, za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa po drugem odstavku 192. člena KZ-1 kazen 4 leta zapora, nato pa mu na podlagi 1. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obdolžencu v izrečeno kazen vštelo čas prestan v priporu od 28. 12. 2020 od 12.00 ure dalje. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sodne takse iz 92. člena tega zakona, po prvem odstavku 97. člena ZKP je dolžan povrniti stroške in nagrado pooblaščenca oškodovancev, po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 pa je obdolžencu izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona, kršitve tretjega odstavka 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter odločbe o kazenskih sankcijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni glede pravne opredelitve kaznivega dejanja umora v kaznivo dejanje uboja po 115. členu KZ-1 ali v temeljno obliko kaznivega dejanja umora po 116. členu KZ-1; da v odločbi o krivdi ter kazenski sankciji dosojeno kazen zniža oziroma jo spremeni tako, da obdolžencu odmeri primerno milejšo kazen glede na kvalifikacijo kaznivega dejanja uboja po 115. členu KZ-1, temu podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, zagovornika pa obvesti o seji pritožbenega senata.

3. Na pritožbo je odgovorila višja državna tožilka B. B. in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožbeno sodišče je o seji obvestilo obdolženca in njegovega zagovornika, kot je slednji predlagal v pritožbi, v skladu s prvim odstavkom 378. člena ZKP pa tudi Pritožbeni oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Pritožbene seje sta se udeležila zagovornik obdolženca in višja državna tožilka, ni pa se je želel udeležiti obdolženec, ki je bil o seji v redu obveščen, zato je bila opravljena v skladu s četrtim odstavkom 371. člena ZKP v njegovi nenavzočnosti.

5. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

6. Ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 383. člena ZKP sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu med drugim ugotavlja, ali je bil senat, ki je odločal o obtožbi, pravilno sestavljen. Obdolžencu obtožba očita storitev treh kaznivih dejanj umora iz 1. in 4. točke 116. člena KZ-1 in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1, za katera se mu sodi v enotnem postopku, za kaznivo dejanje umora po 116. členu pa je v zakonu predpisana kazen najmanj 15 let zapora. ZKP v 1. točki prvega odstavka 25. člena določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katere je v zakonu predpisana kazen zapora 15 ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, v 285.f členu pa isti zakon določa, da sme predsednik senata na podlagi izjave obdolženca in po zaslišanju državnega tožilca odločiti, da obdolžencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Takšno odločitev lahko predsednik senata sprejme, če se je obdolženec odpovedal pravici, da mu sodi senat, v obravnavani zadevi pa se obdolženec tej pravici ni odpovedal, saj je na predobravnavnem naroku 16. 8. 2021, na katerem krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal, izjavil, da zahteva sojenje pred "senatom peterice".

7. Glavna obravnava se je glede na navedeno izjavo obdolženca opravila pred senatom, ki sta ga sestavljala dva sodnika in trije sodniki porotniki, v skladu z 290. členom ZKP pa je bil za spremljanje glavne obravnave določen nadomestni sodnik porotnik. Po 290. členu ZKP lahko predsednik senata zahteva od predsednika sodišča, če kaže, da bo glavna obravnava trajala daljši čas, naj določi enega ali dva sodnika oziroma sodnika porotnika, ki naj bosta navzoča pri glavni obravnavi, da bi lahko nadomestila člane senata, če bi bili zadržani. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je bila v obravnavani zadevi nadomestna sodnica porotnica navzoča na narokih glavne obravnave, navedena pa je tudi v uvodu pisno izdelane sodbe z obrazložitvijo. V uvodu sodbe je zapisano, da je Okrožno sodišče na Ptuju razsodilo v senatu sodnikov, ki so v nadaljevanju našteti, vključno z nadomestno sodnico porotnico, iz takšne uvodne navedbe pa izhaja, da je o krivdi obdolženca, kazenski sankciji in ostalih odločbah prvostopenjske sodbe razsodila tudi nadomestna sodnica.

8. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. V obravnavani zadevi je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, če ni bilo sestavljeno iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov. Obdolženec ima pravico, da mu sodi senat v sestavi, kot jo določa zakon. Če je sestava nezakonita, pa je nezakonita tudi izrečena sodba, in kadar pritožbeno sodišče ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v ostalem sodbe po uradni dolžnosti ne preizkusi, prav tako ne presoja utemeljenosti pritožbenih navedb. Pritožbeno sodišče je zato moralo najprej ugotoviti, ali uvodne navedbe v sodbi o sestavi senata izhajajo iz dejanskega stanja stvari, torej ali je v zadevi razsodila tudi nadomestna sodnica porotnica. Seja, ki je bila opravljena v navzočnosti zagovornika obdolženca in državne tožilke, je bila zato prekinjena, pritožbeni senat pa je skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZKP odprl in pregledal zapisnik o posvetovanju in glasovanju senata sodišča prve stopnje z dne 6. 12. 2021. Pri pregledu je ugotovil, da je o krivdi obdolženca in kazenskih sankcijah ter ostalih odločbah v izreku sodbe razsodilo in posvetovalni zapisnik ob svojih imenih podpisalo vseh šest sodnikov, torej tudi nadomestna sodnica porotnica.

9. Nadomestni sodnik je navzoč pri glavni obravnavi zato, da bi lahko nadomestil sodnika porotnika, ki je član senata, če bi bil zadržan. Nadomestni sodnik porotnik je le pasivni opazovalec, na glavni obravnavi ne postavlja vprašanj in ne odloča ter ni navzoč pri posvetovanju senata, član senata pa postane in odloča v zadevi tedaj, ko eden od sodnikov porotnikov ne sodeluje več zaradi zadržanosti. V obravnavani zadevi je bilo na glavni obravnavi ves čas navzočih vseh pet članov senata, zato je bila naloga nadomestne sodnice porotnice le glavno obravnavo spremljati, ni pa smela odločati o procesnih vprašanjih, krivdi in kazni obdolženca ter drugih odločitvah, ki so sestavni del izreka sodbe. Ker je posvetovanje in glasovanje senata po prvem odstavku 115. člena ZKP tajno, nadomestna sodnica porotnica ni smela biti prisotna pri posvetovanju in glasovanju senata, zato je bila z njeno prisotnostjo prekršena tudi tajnost glasovanja. Če nadomestni sodnik tudi razsodi v zadevi, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.1 Napadena sodba je zato nezakonita. Sojenje v širši sestavi senata kot jo določa zakon, ne pomeni večjega jamstva za pravilno in zakonito sodbo2, temveč mora biti senat sestavljen tako, kot določa zakon.

10. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v celoti razveljavilo, tudi za kaznivo dejanje pod točko 3 izreka sodbe, ker gre za enotni postopek in med seboj povezana kazniva dejanja, ter zaradi narave kršitve odločilo, da se bo nova glavna obravnava opravila pri sodišču prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom (prvi in četrti odstavek 392. člena ZKP).

1 Primerjaj sklep VSL III Kp 88/2006 z dne 8. 12. 2006, sodbo VS RS I Ips 434/2008 z dne 16. 12. 2009 in sodbo VS RS I Ips 422/2007 z dne 7. 7. 2008. 2 Primerjaj sodbo VS RS I Ips 28005/2015 z dne 23. 4. 2020.