Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine, ki jih je potrebno razlagati v smislu, da je prišlo do povečanja tožnikovega premoženja. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navaja, da bi tožnik po tem, ko mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, naknadno pridobil še dodatno premoženje, niti mu ne očita lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Glede na navedeno iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za postopek po uradni dolžnosti iz 42. člena ZBPP, kakšna druga podlaga (razen splošne določbe prvega odstavka 41. člena ZBPP) pa ni navedena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 72/2016 z dne 15. 9. 2017 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da tožniku preneha upravičenost do redne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zapuščinskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 4/2012 in da se odvetnica A.A. z dnem 15. 9. 2017 razreži izvajanja brezplačne pravne pomoči. 2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožniku odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v nepravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod št. N 4/2012. Tožena stranka se je naknadno seznanila z okoliščinami, ki zahtevajo ponovno preverjanje izpolnjevanja premoženjskega stanja tožnika oziroma porajajo dvom v upravičenost odobrene brezplačne pravne pomoči. Nadalje tožena stranka navaja, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dovoljena in da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. V postopku odobritve brezplačne pravne pomoči je tožena stranka ugotovila, da je tožnik solastnik v deležu ½ na nepremičninah s parcelo št. 150/22 z naslovom B. in C. ter 150/33, obe k.o. ... Tožena stranka je ob ponovni presoji materialnega kriterija ugotovila, da tožnik poleg bivalnih prostorov uporablja tudi pomožne prostore, razen tega je bila seznanjena tudi z izvedenskim mnenjem izvedenca gradbene stroke Č.Č., ki ponuja določene podatke, relevantne tudi za brezplačno pravno pomoč. Po ugotovitvi tožene stranke znaša površina stanovanja, ki jo je potrebno upoštevati, 98,98 m2, pri čemer znaša primerna velikost stanovanja v konkretnem primeru 90,00 m2 in gre torej za odstopanje 8,98 m2, kar se tožniku šteje v premoženje. Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči v letu 2016 je tožena stranka razpolagala s podatki, ki jih je predložil tožnik, glede vrednosti nepremičnin je bila uporabljena vrednost, kot izhaja iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS). Glede na navedeno je bil tožnik do brezplačne pravne pomoči upravičen. Vendar se je tožena stranka naknadno seznanila z dejstvom, da je bilo v postopku razdružitve nepremičnega premoženja napravljeno izvedensko mnenje s strani izvedenca gradbene stroke in glede na obstoj izvedenskega mnenja ter glede na dejstvo, da je tožnik podatke GURS označil za netočne, je tožena stranka ocenila, da so podatki, ki jih nudi izvedensko mnenje, ustreznejši. Upoštevaje predhodno izračunano preseganje kvadrature v višini 8,98 m2 je upoštevno premoženje vredno 2.694,00 EUR in ta znesek se tožniku všteje v njegov materialni položaj. Poleg tega je treba v njegov materialni položaj šteti tudi zemljo okrog nepremičnine. Vrednost zemljišča okrog hiše je 32.160,00 EUR, vrednost parcele 150/33 k.o. ... pa 2.016,00 EUR. Iz naslova tega premoženja je treba v tožnikov materialni položaj všteti 17.088,00 EUR - gre za polovične vrednosti prej navedene ocene. Tožnik, upoštevaje navedeno premoženje ter takrat veljavni cenzus, le tega presega. Tožnik je že tedaj podal navedbe glede invalidnosti njegove žene ter izpostavil stroške, ki jih imata z zdravili, pregledi in prevozi. Vendar pa tožnikovo premoženje tudi presega premoženjski cenzus, ki je potreben za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnik v tožbi navaja, da se v času od oddaje prošnje za brezplačno pravno pomoči do sedaj ni v smislu lastništva hiše in parcel nič spremenilo. Tožena stranka mu je neupravičeno štela kot bivalne prostore tri balkone, shrambo in garažo. Oporeka tudi letnici izgradnje prizidka in navaja, da je pravilna letnica 1985, kar izračun vrednosti nepremičnine zniža. Hkrati tudi podaja dokazila o 80 % invalidnosti njegove žene in s tem povezanimi visokimi stroški, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje. V nadaljevanju podrobno pojasnjuje te stroške. Razen tega je tudi napačno navedeno, da je šlo za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči v zapuščinskem postopku, saj gre v obravnavani zadevi za brezplačno pravno pomoč v nepravdnem postopku. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, kako je upoštevala vrednost pomožnih prostorov, da je navedba tožnika v zvezi s tem, da se zniža vrednost nepremičnine zaradi drugačne letnice gradnje prizidka nova in posledično neupoštevna, prav tako navaja, da se je opredelila tudi do vrednosti zemljišča okrog hiše, ki ga je treba šteti v materialni položaj tožnika. Tožena stranka pa se je opredelila tudi do morebitne izjemne brezplačne pravne pomoči. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da ocena o vrednosti nepremičnine še ni dokončna, da je letnico izgradnje prizidka za 1985 potrdilo tudi sodišče, da z ženo nista lastnika še nobenega dela stavbe in meni, da sta upravičena do brezplačne pravne pomoči. 6. Sodišče je kot stranko z interesom v postopek pritegnilo tudi odvetnico A.A., ki pa na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je tožena stranka kot pravno podlago za odločitev uporabila določili 41. in 42. člena ZBPP. Navedeni določili določata, da mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena (prvi odstavek 41. člena ZBPP) in da začne strokovna služba za brezplačno pravno pomoč postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 42. člena ZBPP).

9. Po mnenju sodišča tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja ponovnemu odločanju o njegovi upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Po mnenju sodišča lahko služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po 42. členu ZBPP, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, torej mora priti do spremembe pravno relevantnih okoliščin. Postopek po uradni dolžnosti se lahko začne tudi, kadar gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, vendar je podlaga za to 43. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine, ki jih je potrebno razlagati v tem smislu, da je prišlo do povečanja tožnikovega premoženja. Prav tako iz odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka tožnikovo ravnanje ocenila kot lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov, saj se tudi sicer tožena stranka nikjer ne sklicuje na določilo 43. člena ZBPP, ki govori o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Tožena stranka svojo odločitev opira na ugotovitev, da tožnik uporablja tudi pomožne prostore ter na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, zaradi česar je v tožnikovo premoženje vštela presežek nad primernim stanovanjem. Vendar pa v izpodbijani odločbi ne navaja, da bi tožnik po tem, ko mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, naknadno pridobil še dodatno premoženje, niti mu ne očita lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov (sicer bi se tožena stranka v tem primeru morala sklicevati na 43. člen ZBPP).

10. Glede na navedeno iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za postopek po uradni dolžnosti iz 42. člena ZBPP, kakšna druga podlaga (razen splošne določbe prvega odstavka 41. člena ZBPP) pa ni navedena.

11. Razen navedenega pa sodišče tudi ugotavlja, da je utemeljena tožbena navedba, da je v izreku odločbe napačno navedeno, da je šlo v tej zadevi za odobritev brezplačne pravne pomoči v zapuščinskem postopku, saj je iz obrazložitve odločbe in upravnega spisa razvidno, da je šlo pri zadevi Bpp 72/2016 za brezplačno pravno pomoč v nepravdnem postopku.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka in napačna uporaba materialnega prava, se do ostalih navedb strank v postopku sodišče ne opredeljuje. V ponovljenem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).