Jedro

Kolikor revidentka ugovarja samemu izračunu višine dolga in obresti, gre za ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dopusten revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo z dne 14. 12. 2000, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo pokojnega A.A., čigar dedinja je revidentka, zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Ptuj z dne 20. 4. 1998. S slednjim je prvostopenjski organ zoper A.A. uvedel postopek prisilne izterjave davčnih obveznosti, razvidnih iz dolgovnega seznama z dne 10. 6. 1997, v skupni višini 7.600.151,50 SIT. Iz dolgovnega seznama izhaja, da gre za 170 zneskov mesečnih prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, akontacij prometnega davka ter zamudne obresti.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Po njegovi presoji je davčni organ prve stopnje zamudne obresti utemeljeno izračunal po konformni metodi, medtem ko revidentkin lastni izračun obveznosti ni utemeljen, saj konformnega načina obračunavanja obresti ne upošteva.

3. Prvostopno sodbo revidentka izpodbija z laično revizijo (prej pritožbo). Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je višina terjanih obveznosti nepravilno izračunana, kar izhaja iz njenega lastnega izračuna obveznosti (list. št. A11 in A22 do A39), ki ga je predložila prvostopenjskemu sodišču. Meni, da slednje njenega izračuna ni ustrezno dokazno ocenilo ter da bi moralo v primeru, da se mu zdi izračun neutemeljen, priskrbeti ustrezno dokazno mnenje po izvedencu. Posledica tega je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, zaradi česar je prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Kolikor revidentka tudi v reviziji ugovarja konformnenu obračunu zamudnih obresti in s tem pravilni uporabi materialnega prava, njen ugovor tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da so se v času, ko je bil revidentkin pravni prednik v zamudi s plačilom svojih obveznosti, to je v letih 1993 do 1997, zamudne obresti obračunavale po konformni metodi, saj je slednjo izrecno določal Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93), po ustaljenem stališču sodne prakse (glej npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 448/2006 z dne 26. 3. 2009) pa je bila uporaba te metode utemeljena tudi po prenehanju veljavnosti omenjenega zakona, in sicer vse do 28. 6. 2003, ko je začel veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2003).

9. Ni utemeljen revidentkin ugovor, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni ustrezno ocenilo njenega lastnega izračuna obveznosti. Strankin lastni izračun davčnega dolga ni dokaz o napačnosti izračuna, ki ga je pripravil davčni organ, ampak ga je treba presojati le kot strankino trditev oziroma navedbo o tem, da je izračuna davčnega organa napačen (prim. stališče Vrhovnega sodišča v sodbah X Ips 452/2006 z dne 19. 11. 2009 in X Ips 1378/2004 z dne 18. 6. 2009). Iz teh njenih navedb pa jasno in določno ne izhaja, zakaj naj bi bil izračun davčnega organa nezakonit. Do takšnih nekonkretiziranih navedb se sodišče ni dolžno opredeljevati. Strankin lastni izračun je zato lahko prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ne da bi pred tem v postopek pritegnilo izvedenca, ki bi ta izračun preizkusil. Ne glede na to, da sodišče na dokazne predloge strank ni vezano (14. člen ZUS), pa Vrhovno sodišče dodaja, da revidentka izvedbe tega dokaza v tožbi niti ni predlagala.

10. Kolikor pa revidentka ugovarja samemu izračunu višine dolga in obresti, gre za ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dopusten revizijski razlog, kot je že bilo pojasnjeno.

11. Ker v reviziji očitana kršitev določb postopka ni podana, niti niso podani revizijski razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.